Madeira

Sredi Atlantskega oceana, jugozahodno od Portugalske, leži Madeira, otok, ki s strmimi obalami, bujno naravo in prijetno klimo že stoletja privablja popotnike. Zaradi blagih temperatur je primeren za obisk v vsakem letnem času, saj tukaj vedno diši po pomladi.

Na svoj račun bodo prišli pohodniki, raziskovalci in ljubitelji narave, pa tudi tisti, ki iščejo sproščen oddih ob morju in dobro hrano.
Ob prihodu v Funchal vas pozdravijo tlakovana nabrežja, slikovite tržnice in vonj po tropskem sadju. Mesto je živahno, a urejeno, z vrtovi, parki in promenadami, kjer vsak korak razkrije nekaj novega. V središču stojijo hiše z modrimi keramičnimi ploščicami, azulejosi, ki mestu dajejo poseben značaj.


Ko se oddaljiš od obale, se Madeira pokaže v povsem drugi podobi. V ozkih dolinah in zelenih gozdovih zadiši po evkaliptusu, zrak postane vlažen in tih, sliši se le šumenje vode v potokih. Po otoku potekajo poti ob levadah, nekdanjih namakalnih kanalih, ki danes vodijo mimo slapov, tunelov in razglednih točk ter so eden najlepših načinov za odkrivanje otoka.

Madeira - mini vodnik

Hoja ob levadah
Levada poti so ozki kanali, ki so včasih služili za namakanje polj, danes pa vodijo pohodnike skozi najbolj zelene dele otoka. Ob njih teče voda, slišijo se ptice in občasno se odpre pogled na dolino ali slap. Med najlepšimi so poti v okolici Riberio Frio in Caldeirao Verde.

Vzpon na Pico do Arieiro
Pot do vrha se vije med kamnitimi grebeni in razkriva razglede na celoten otok. Ob sončnem vzhodu se svetloba preliva čez oblake in gorovje, kar je eden tistih prizorov, ki se jih ne pozabi zlahka.

Naravni bazeni v Porto Monizu
Naravni bazeni, vklesani v vulkanske kamnine, so ena najbolj prepoznavnih znamenitosti otoka. Morska voda se vanje steka ob vsakem plimovanju, kopanje pa je mirno in varno, z občutkom, da si tik ob oceanu.

Žičnica in spust z vozom v Monte
Žičnica iz Funchala vodi nad strehami in vrtovi vse do Monteja, od koder se vidi celoten zaliv. Od tam se lahko po starem običaju spustite nazaj v mesto z lesenimi sanmi, zabavna vožnja po ozkih ulicah, ki jo vodita dva domačina v belih oblačilih in klobukih.

Razgled s Cabo Girão
Na enem najvišjih klifov v Evropi se nahaja razgledna ploščad s steklenim dnom. Pogled na morje in terasasta polja pod pečino je osupljiv, ob sončnem zahodu pa še posebej slikovit.

Vino, po katerem je otok zaslovel
Otoško desertno vino je eden najbolj prepoznavnih okusov Madeire, bogato, toplo in s stoletno tradicijo pridelave. V vinskih kleteh v Funchalu ali na podeželju se lahko poskusi različne vrste tega vina in izve več o zanimivem postopku staranja, ki mu daje značilen okus.

Opazovanje kitov in delfinov
Ob obali Madeire živi več vrst delfinov in kitov, zato so izleti z ladjico eno najbolj priljubljenih doživetij. Izpluje se iz Funchala ali Calhete, vožnja pa traja približno dve uri. Pogosto se živali približajo čolnu, kar naredi izkušnjo še bolj posebno. 

Madeira je otok z dolgo in zanimivo zgodovino. V 15. stoletju so ga naselili Portugalci in ga spremenili v pomembno postajo na poti čez Atlantik. Tu so ladje nalagale zaloge, mornarji pa so se pripravljali na pot proti novemu svetu.

V teh časih se je razcvetela tudi pridelava sladkornega trsa, ki je otoku prinesla bogastvo in prve trgovske povezave z Evropo. Prav takrat je v Funchalu nekaj časa živel Krištof Kolumb, kjer se je poročil z domačinko in se pripravljal na svoje poti čez ocean.

Kasneje je otok postal znano zatočišče za evropsko aristokracijo in umetnike, ki so tu iskali blago podnebje in mir. Med njimi sta bila tudi cesarica Sissi in britanski državnik Winston Churchill, ki je v ribiški vasici Câmara de Lobos slikal akvarele.

Kljub vplivom, ki so prihajali od zunaj, je Madeira ohranila močno lokalno identiteto od glasbe in obrti do kuhinje in vinogradov, ki še vedno oblikujejo vsakdanje življenje na otoku. Vino z Madeire, ki so ga nekoč točili na kraljevih dvorih in s katerim je Thomas Jefferson nazdravil ob rojstvu Združenih držav Amerike, ostaja eden njenih najbolj prepoznavnih simbolov.

Kuhinja na Madeiri je preprosta, domača in povezana z naravo. Na jedilnikih prevladuje sveža riba, meso z žara in jedi, pripravljene iz lokalnih sestavin.

Najbolj znana je espetada, govedina na dolgih nabodalih, pečena nad ognjem iz lovorjevega lesa, ki jedi doda poseben vonj. Ob njej skoraj nikoli ne manjka bolo do caco, topel ploščat kruh z maslom in česnom.

Med ribjimi jedmi izstopa črna mečarica, globokomorska riba, značilna prav za Madeiro, ki jo pogosto postrežejo z banano ali pasijonko, kar je sicer nenavadna, a presenetljivo dobra kombinacija. Na podeželju se še vedno pripravljajo jedi iz koruze in krompirja, pogosta priloga pa je milho frito, zlatorumeni ocvrti koščki koruzne polente.

Na koncu obroka se prileže kozarec domačega, aromatičnega, rahlo sladkega vina, ki ga domačini strežejo ob sladicah ali po obroku. Če bi raje poskusili nekaj močnejšega, naročite poncho, mešanico žganja iz sladkornega trsa, medu in limone, ki jo postrežejo skoraj v vsaki vasi.

Za raziskovanje otoka je najprimernejši avto, saj večina zanimivih krajev leži zunaj mest. Ceste so dobro urejene, a pogosto ozke in strme, zato vožnja zahteva nekaj pozornosti. Avto lahko najameš že na letališču ali v Funchalu, cene pa se začnejo pri približno 35 € na dan.

Avtobusi povezujejo večje kraje in so najcenejši način za raziskovanje otoka, vendar so vožnje redkejše, zlasti v bolj odmaknjenih krajih. Za vožnje na večje razdalje, je avto najbolj priročna izbira, za krajše poti pa so tu taksiji z določenimi tarifami ali skuterji in vespe, ki so idealni za obalne izlete.

Za tiste, ki ne želijo voziti sami, so na voljo tudi zasebni vozniki ali organizirani izleti, kar omogoča sproščeno raziskovanje brez skrbi glede parkiranja ali poti.

V Funchalu se dogajanje zvečer preseli v stari del mesta, kjer so ulice polne manjših barov, vinskih lokalov in restavracij z glasbo v živo. Noč se potem lahko razvije naprej v diskotekah kot so Vespas ali Copacabana. Kdor ima raje mirnejši večer, pa bo užival v 23 Vintage Baru, kjer ob zvokih iz 80. in 90. let strežejo izvrstne koktajle.

V Câmara de Lobos je vzdušje bolj domače: ribiški lokali ob morju, klepet domačinov in kozarec ponche, otoške pijače iz medu, limone in žganja, ustvarijo pristno, toplo vzdušje.

Poleti otok zaživi še s koncerti in prireditvami na prostem, ki združujejo domačine in obiskovalce.