Bolgarija leži na enem najpomembnejših križišč civilizacij, kjer so se skozi tisočletja mešali vplivi Evrope in Azije. Njena zgodovina je zgodba o mogočnih cesarstvih, kulturnem razcvetu in neverjetni trdoživosti naroda.
Dežela Tračanov in Rimljanov
Še preden so na Balkan prišli Slovani, so ozemlje današnje Bolgarije poseljevali skrivnostni Tračani. Bili so neustrašni bojevniki, a tudi prefinjeni umetniki, znani po izdelavi izjemnega zlatega nakita (zaklad iz Varne velja za najstarejšega na svetu). Iz njihovih vrst izhajata mitološki pevec Orfej in slavni gladiator Spartak. Kasneje so deželo zavzeli Rimljani in zgradili mogočna mesta, kot sta Serdica (Sofija) in Trimontium (Plovdiv), ter preko dežele speljali ključno vojaško cesto Via Militaris.
Ustanovitev države in Zlata doba
Leto 681 velja za rojstno leto bolgarske države, ko je kan Asparuh s protobolgarskimi plemeni prečkal Donavo, sklenil zavezništvo z lokalnimi slovanskimi plemeni in ustanovil Prvo bolgarsko cesarstvo, ki ga je priznal celo Bizanc. Ključni preobrat se je zgodil leta 864, ko je knez Boris I. sprejel krščanstvo. V tem obdobju je Bolgarija postala kulturno in duhovno središče slovanskega sveta. Car Boris je namreč sprejel učence Cirila in Metoda (med njimi Klimenta in Nauma), ki so bili pregnani iz Velikomoravske. Ti so v Bolgariji ustanovili pomembne literarne šole, kar je omogočilo razcvet slovanske književnosti in pismenosti. Pod carjem Simeonom Velikim je država doživela svojo »Zlato dobo« in obsegala ozemlje med tremi morji.
Vzponi, padci in 500 let "jarma"
Po padcu pod Bizanc se je v 12. stoletju z uporom bratov Asen in Peter rodilo Drugo bolgarsko cesarstvo s prestolnico v Velikem Tarnovem. To je bil čas ponovnega razcveta arhitekture in umetnosti. Konec 14. stoletja pa je Bolgarijo zavzel Otomanski imperij. Sledilo je pet stoletij turške vladavine, ki jo Bolgari imenujejo »turški jarem«. V tem času so narodno zavest ohranjali pravoslavni samostani (predvsem Rila in Hilandar) ter »hajduki«, ki so se pred oblastjo umikali v gore.
Narodni preporod in neodvisnost
V 18. in 19. stoletju se je začel Bolgarski narodni preporod. Zgradile so se šole, cerkve in razvijala se je literatura. Ključna osebnost tega časa je revolucionar Vasil Levski, imenovan »Apostol svobode«, ki je organiziral mrežo za upor, a so ga Turki ujeli in usmrtili. Vrhunec upora je bila Aprilska vstaja leta 1876. Čeprav je bila krvavo zadušena, je brutalnost Turkov sprožila ogorčenje v Evropi, kar je vodilo do rusko-turške vojne. Leta 1878 je bila z Sanstefanskim mirom Bolgarija končno osvobojena.
Sodobna Bolgarija
Po burnem 20. stoletju, ki so ga zaznamovale balkanske vojne in zavezništvo z Nemčijo (pri čemer pa je Bolgarija edinstveno uspela rešiti svojo celotno judovsko populacijo pred deportacijo), je sledilo 45 let komunizma pod vodstvom Todorja Živkova. Leta 1989 je država stopila na pot demokracije, danes pa je trdna članica Evropske unije in Nata.
Kulturni dosežki
Bolgarija je svetu dala več, kot si mislimo. Njihovo edinstveno polifonično ljudsko petje ("Misterij bolgarskih glasov") je svetovni fenomen; pesem "Izlel je Delyo Hagdutin" celo potuje po vesolju na zlati plošči sonde Voyager kot del kulturne dediščine človeštva. Iz Bolgarije izhajajo svetovno znani operni pevci (npr. Boris Hristov in Sonja Jončeva) ter sloviti konceptualni umetnik Christo (znan po "ovijanju" Reichstaga in drugih znamenitosti). Leta 2023 je bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov za roman "Časovno zaklonišče" prejel prestižno mednarodno nagrado Booker.