Budimpešta - kraljica Donave
Budimpešta je prestolnica Madžarske, mesto številnih zdravilišč, bogatih kulturnih spomenikov, enkratne arhitekture, burne zgodovine, odlične kulinarike in prijaznih domačinov.
Budimpešta izlet
Budimpešta je čudovita v kateremkoli letnem času. Prekrasno je okrašena za božič, cvetoča pomladi, živahna poleti in romantična v jeseni. Budimpešto morate obiskati vedno znova, se sprehoditi po njenih prekrasnih promenadah, prisluhniti glasbi ali zvečer zapluti z ladjico po Donavi in občudovati prekrasno razsvetljeno mesto.
Znamenitosti Budimpešte in njena zgodovina
Na področju Budimpešte in Budimskih gričev so ljudje zaradi ugodnih naravnih danosti prebivali že od pradavnine. Pri mestnem predelu Obuda, so imeli prvo naselbino že stari Kelti. Imenovala se je Ak Ink, kar bi danes pomenilo »bogate vode«. Ime so prevzeli tudi Rimljani in naselbino poimenovali Aquincum. Po odhodu Rimljanov so nastopili burni časi in preseljevanja različnih ljudstev. Madžari so v Panonsko nižino prišli proti koncu devetega stoletja. Njihovi kralji so imeli prestolnico v Estergomu na severu dežele. Šele v 14. in 15.stoletju so prestolnico prenesli v Budim, mesto ki je zraslo na odlični strateški točki, Budimskem griču ob Donavi. Mesto Budim je bilo pomembna evropska prestolnica, v njej je potekalo živahno gospodarsko in politično življenje. Kralj Matias Korvin, slovenskemu ljudstvu bolj znan kot kralj Matjaž, je dal na Budimu postaviti svojo palačo, na dvor vabil številne umetnike in znanstvenike takratnega časa, dogradil je znamenito glavno mestno cerkev, ki se danes imenuje po njem. Budim so v 16. stoletju zasedli Turki in tukaj ostali do konca 17. stoletja, torej več kot 150 let. Po njihovem porazu in umiku, je bilo mesto v ruševinah. Habsburžani, ki so postali Madžarski ali Ogrski kralji so pričeli obnovo mesta. Marija Terezija je na Budimu dala zgraditi čudovito palačo. Budim, mesto na hribu in Pešta, mesto v nižini, na drugi strani Donave, sta bili do sredine 19.stoletja dve ločeni mesti, ki sta se nato združili v celoto. Ogrska je drugi polovici 19. stoletja v avstrijskem cesarstvu dobila konfederalni status in s takrat se je začel tudi hitri razvoj glavnega mesta, Budimpešte.
Za »milenium« ali tisočo obletnico priselitve Madžarov v Panonsko kotlino so pričeli z veliko arhitekturno prenovo in te stvaritve lahko občudujemo še danes. Gradili so čudovite mostove preko Donave, katedralo Sv. Štefana, široke aleje s secesijskimi stavbami v madžarskem slogu, dobili prvo podzemno železnico, postavili neogotsko zgradbo Parlamenta, prenovili budimski del mesta, uredili množico zdravilišč z izviri tople vode in še bi lahko naštevali. Mesto na vsakem koraku govori o burni zgodovini, veselju do življenja, znanja in lepote, hkrati pa vas razvaja ob pristni madžarski kulinariki, odličnih vinih, enkratni Palinki, zanimivi folklori in klasični ali pa živahni ciganski glasbi. Budimpešta je ena. Neponovljiva in edinstvena.