Islandija

Lov na severni sij (Aurora Borealis): Med septembrom in aprilom, ko so noči temne, lahko na nebu opazujete zelene in vijolične zavese svetlobe. Potrebujete le temno lokacijo, jasno nebo in malo sreče.

Opazovanje kitov: Z ladjo (iz Reykjavika ali Husavika) se podajte na odprto morje, kjer lahko vidite grbaste kite, orke in delfine v njihovem naravnem okolju.

Hoja po ledeniku: Sprehod z derezami po jeziku ledenika ali vožnja z motornimi sanmi po neskončni belini je adrenalinsko doživetje, ki razkrije mogočnost ledene pokrajine.

Kopanje v vročih rekah: Poleg urejenih kopališč Islandija skriva naravne tople reke (npr. v dolini Reykjadalur), kjer se po pohodu namočite v topli vodi sredi narave.

Jahanje islandskih konj: Spoznajte edinstveno pasmo majhnih, a trpežnih konj, ki imajo poseben hod (tölt). Jahanje skozi polja lave je prvinsko doživetje.

Raziskovanje ledenih jam: Pozimi se pod ledeniki ustvarijo naravne jame v neverjetnih modrih odtenkih. Vstop v "kristalno palačo" pod ledom je možen le z vodnikom.

Zgodovina Islandije se začne v 9. stoletju s prihodom Vikingov, ki so že leta 930 v Thingvellirju ustanovili Althing, enega najstarejših delujočih parlamentov na svetu. Čeprav je dežela dolga stoletja spadala pod tujo oblast, je 17. junija 1944 postala popolnoma samostojna republika. Islandci so izjemno ponosni na svojo dediščino in jezik, ki se v tisoč letih skoraj ni spremenil, tako da domačini še danes brez težav berejo starodavne sage. Osrednje ime književnosti je Nobelov nagrajenec Halldór Laxness, ki je mojstrsko opisal trdoživost islandskega človeka, sodobno kulturo pa je v svet ponesla predvsem glasba z umetnico Björk na čelu. Poseben del islandske folklore ostaja verovanje v skrita bitja ali vilince, zaradi česar domačini pri gradnjah cest in hiš pogosto pazijo, da ne zmotijo njihovih domnevnih bivališč v skalah.

Sveže ribe: Islandija je ribiška velesila. Trska (cod), postrv (arctic char) in vahnja so na jedilnikih vsak dan – sveže, preprosto pripravljene in izjemno okusne.

Islandska jagnjetina: Ovce se prosto pasejo po hribih in jedo zelišča ter mah, zato je meso izjemno mehko in aromatično. Tradicionalna mesna juha (Kjötsúpa) je obvezen obrok.

Skyr: Tradicionalni mlečni izdelek, podoben gostemu jogurtu ali skuti, z visoko vsebnostjo beljakovin. Domačini ga jedo za zajtrk, malico ali sladico z borovnicami.

Pylsur (Hot Dog): Neuradna nacionalna jed. Islandski hot dog je narejen iz mešanice jagnjetine, postrežejo pa ga s surovo in ocvrto čebulo ter sladko gorčico. Najboljšega dobite na stojnici v pristanišču Reykjavika.

Rženi kruh (Rúgbrauð): Temen, gost in sladkast kruh, ki ga tradicionalno pečejo tako, da posodo zakopljejo v topla geotermalna tla blizu vrelcev.

Vreme in obleka: Islandsko vreme je nepredvidljivo in se spremeni v minuti. Ne glede na letni čas potrebujete nepremočljivo vetrovko, topla oblačila in dobre pohodne čevlje. Dežnik je zaradi vetra neuporaben.

Voda iz pipe: Islandska voda iz pipe je ena najčistejših na svetu in prihaja neposredno iz izvirov. Nikar ne kupujte ustekleničene vode, raje napolnite svojo stekleničko.

Drage alkoholne pijače: Alkohol je na Islandiji zelo drag in na voljo le v državnih trgovinah "Vínbúðin" ter barih. Mnogi potniki kupijo zalogo v brezcarinski prodajalni na letališču ob prihodu.

Vonj po žveplu: Topla voda v tuših v Reykjaviku se ogreva geotermalno, zato ima včasih rahel vonj po žveplu (gnilih jajcih). To je povsem naravno in voda je čista. Hladna voda tega vonja nima.

Brezgotovinsko plačevanje: Gotovine praktično ne potrebujete. S kartico lahko plačate vse, od hot doga na ulici do uporabe stranišča na podeželju.