Malta

Odkrijte Valletto
Prestolnica Malte je hkrati zgodovinska in živa. Sprehod po ozkih ulicah med zlatimi fasadami, trdnjavami in pristaniščem razkrije bogato preteklost viteškega reda, hkrati pa tudi sodoben utrip v mestu.Vzdušje dopolnjujejo galerije, muzeji in mestne kavarne s terasami nad pristaniščem.

Izlet do Modre lagune
Na majhnem otoku Comino se skriva Modra laguna ena največjih zanimivosti na Malti. Turkizna voda, skalnate obale in preprosti čolni ustvarjajo prizor, ki je skoraj neresnično lep. Kopanje in snorkljanje tu sta obvezna.

Sprehod po klifih Dingli
Najvišja točka Malte nudi veličasten razgled na morje. Idealno za miren sprehod ali piknik.

Potapljanje med razbitinami
Malta velja za eno najboljših potapljaških destinacij v Sredozemlju. Čista voda in bogato morsko dno razkrivata jame, tunele in razbitine, kot sta Um El Faroud pri Zurriequ ali znameniti Blue Hole na Gozu.

Plovba okoli otokov
Enodnevni izleti z ladjo so eden najlepših načinov za raziskovanje obale. Ladjice se ustavljajo v skritih zalivih, pri naravnih jamah in ribiških vaseh, kjer lahko poskusite sveže pripravljeno morsko hrano.

Nočni obisk Mdine
Ko se dnevni obiskovalci vrnejo domov, ulice “tihega mesta” zaživijo v popolnoma drugi luči. Zvonovi, osvetljene fasade in ozke ulice ustvarijo posebno vzdušje, kot bi stopil v drug čas.

Poletni festivali in ognjemeti
Vsaka vas ima svoj praznik – festo, z glasbo, procesijami, stojnicami in veličastnimi ognjemeti. To je najboljši način, da začutiš pravi, domači utrip Malte.

Zaradi svoje lege med Evropo in Afriko je bila Malta skozi stoletja pomembno križišče pomorskih poti in kultur. Njeno preteklost so zaznamovali Feničani, Rimljani, Arabci in Normani, vsak s svojim pečatom v jeziku, arhitekturi in načinu življenja.

V 16. stoletju so na otok prispeli pripadniki  reda vitezov sv. Janeza Jeruzalemskega, pozneje znani kot malteški vitezi. Red je izviral iz časa križarskih vojn in je na Malti nadaljeval svojo tradicijo varovanja krščanskega sveta. Zgradili so mogočne utrdbe, cerkve in bolnišnice ter ustanovili novo prestolnico, Valletto, ki še danes nosi njihovo arhitekturno in kulturno zapuščino.

V 19. stoletju je Malta prešla pod britansko oblast, kar je prineslo angleški jezik, vojaško infrastrukturo in številne kulturne vplive, ki so se prepletli z domačimi tradicijami. Leta 1964 je država razglasila neodvisnost, a povezava z Britanijo ostaja opazna v jeziku, pravu in izobraževanju.

Danes se preteklost na Malti ne skriva v muzejih, temveč živi na ulicah in praznikih. Poletne feste z glasbo, procesijami in ognjemeti spominjajo, da je zgodovina tu še vedno del vsakdana.

Ste vedeli?
Red vitezi sv. Janeza, znan tudi kot malteški vitezi, še vedno obstaja a danes brez mečev in trdnjav. Njihov sedež je v Rimu, red pa deluje kot samostojen mednarodni humanitarni subjekt, s svojimi veleposlaništvi in statusom pri Združenih narodih.

Članstvo v redu je odprto za katoliške vernike, ki se izkažejo z dobrodelnim delom in etičnim ravnanjem. Le redki med njimi so še vedno versko posvečeni vitezi, večina pa so laiki, zdravniki, prostovoljci, diplomati in donatorji, ki pomagajo pri reševanju humanitarnih kriz po svetu.

Malteška kuhinja je preprosta, okusna in pove veliko o zgodovini otoka. V njej se srečajo sredozemski vplivi Italije in Sicilije z aromami Severne Afrike. Jedi temeljijo na sezonskih sestavinah, olivnem olju, svežih zeliščih in morskih sadežih, ki prihajajo neposredno iz lokalnih pristanišč.

Med najbolj prepoznavnimi jedmi je zajčji ragu (fenek), ki velja za narodno jed in se najpogosteje postreže v tradicionalnih restavracijah na podeželju.
Priljubljeni so tudi pastizzi, topli listnati žepki, polnjeni z rikoto ali grahom, ki jih domačini jedo skoraj za vsak dan.

Na mizi se pogosto znajde tudi ribja pita lampuki, pripravljena iz sezonske ribe, zelenjave in začimb, ali pa kapunata, malteška različica ratatuja, ki se postreže z domačim kruhom in olivnim oljem. Ljubitelji sira bodo uživali v għbejnietu, majhnih sirčkih iz ovčjega mleka, ki jih Maltežani sušijo na soncu in začinijo s poprom ali zelišči.

Pri obrokih običajno postrežejo z lokalnim vinom, ki preseneti s svojo kakovostjo glede na majhnost otoka, ali s kozarcem Kinnieja, značilne malteške brezalkoholne pijače iz grenke pomaranče in zelišč.

E:Lokalni prevozi
Malta je majhna in dobro povezana, zato je prevažanje po otoku preprosto. Javni avtobusi vozijo pogosto in povezujejo vsa večja mesta, letovišča ter večino turističnih znamenitosti. So ugoden način prevoza, čeprav v poletni sezoni zaradi prometa lahko počasnejši.

Za več svobode si je mogoče najeti avto, vendar velja opozoriti, da se na Malti vozi po levi strani ceste. Ceste so večinoma dobre, a ozke, parkirišča pa so v mestih omejena. Skuterji so praktični za izkušene voznike, saj omogočajo lažje parkiranje in premikanje po gneči, a zaradi gostega prometa in vožnje po levi niso priporočljivi za začetnike.

Na voljo so tudi taksiji in prevozi prek aplikacij, kot je Bolt, ki ponuja zanesljive in cenovno dostopne vožnje. Med otoki vozi trajekt Malta–Gozo, ki pluje večkrat dnevno in za pot potrebuje približno 25 minut.

Malta po sončnem zahodu ne zaspi. Na otoku se zlahka najde nekaj za vsak okus od živahnih klubov do umirjenih večerov ob morju.
Središče dogajanja je St. Julian’s, predvsem četrt Paceville, kjer se vrstijo bari, klubi in terase z razgledom na morje. Glasba, koktajli in sproščeno vzdušje privabijo tako domačine kot obiskovalce.

Za bolj umirjen večer se velja odpraviti v Valletto, kjer v ozkih ulicah in na kamnitih dvoriščih delujejo vinski bari, jazz lokali in restavracije.
Poletni meseci prinašajo tudi številne koncerte na prostem in vaške feste, kjer se zabava pod zvezdami prepleta s glasbo in ognjemeti.