Kanada

Road trip po Skalnem gorovju
Večdnevna vožnja skozi Skalno gorovje z vmesnimi nočitvami v krajih, kot so Banff, Jasper ali Lake Louise, postanki pri jezerih, razglednih točkah in krajših pohodih pokaže, kako se iz dolin hitro dvigneš med visoke vrhove in gozdove.

Icefields Parkway in ledeniki
Cesta Icefields Parkway med Banffom in Jasperjem velja za eno najbolj slikovitih v Kanadi; razgledi na ledeniška polja, možnost hoje do moren ali obiska razglednih ploščadi nad ledeniki jo naredijo za posebni del poti.

Opazovanje živali v naravi
Na robu cest in v parkih lahko srečate lose, jelene, ovce, včasih tudi medvede. Priporočamo voden izlet z izkušenim vodnikom, ki omogoča varno opazovanje teh veličastnih živali v njihovem okolju.

Gledališča, koncerti in festivali
Toronto, Montreal in Vancouver so središča koncertov, predstav in festivalov, od jazza in komedije do mestnih poletnih odrov, pogosto pa se del dogajanja preseli tudi v parke in na ulice.

Ogled hokejske tekme
Hokej je del kanadske identitete. Ogled tekme lige NHL ali domačega kluba, z navijači, himno in odmori, je preprost način, kako začutiti lokalni športni utrip.

Kanu ali kajak na jezerih
Najem čolna na mirnih jezerih v Skalnem gorovju ali Ontariu je čista poezija. Veslanje do mirnih zalivov, kjer se v vodi zrcali gorska pokrajina, vas bo pomirilo.

Kitovci in obala Pacifika
Na zahodu, zlasti ob otoku Vancouver in v okolici Victorie, organizirajo izlete z ladjami za opazovanje kitov, ork in morskih levov, kjer se z morske gladine odpirajo tudi razgledi na gozdnate obale in manjše otoke. Prizori mogočnih živali, ki plavajo ob gozdnatih obalah, so edinstveno doživetje divjine.

Jesenski javorji in fotografiranje
V Ontariu in Quebecu se jeseni gozdovi ob jezerih obarvajo v rdeče, oranžne in rumene odtenke javorjev. Sprehodi skozi to barvito pokrajino so sanjski za fotografe in ljubitelje narave.

Spoznavanje staroselskih kultur
V muzejih, kulturnih centrih in na vodenih obiskih skupnosti lahko spoznate tradicijo Prvih narodov, Métisov in Inuitov, njihovo umetnost, zgodbe in pogled na pokrajino, v kateri živijo.

Z vlakom skozi Kanado
Daljše vožnje z vlakom med Torontom in zahodom ali krajši odseki v notranjosti pokažejo razdalje in menjavanje pokrajin. Vagoni s stekleno streho omogočajo sijajne razglede na neskončne prerije, reke in zasnežene gore. 

Na ozemlju današnje Kanade so tisočletja živela številna staroselska ljudstva, kot so Prvi narodi, Inuiti in Métisi, z lastnimi jeziki, mitologijo in načini življenja, prilagojenimi tundri, gozdovom ter obalam Atlantika in Pacifika. Srečanje z Evropo se začne s francoskimi in britanskimi pomorščaki v 16. in 17. stoletju. Ob reki sv. Lovrenca nastane Nova Francija, na vzhodu in severu pa se utrdi britanska prisotnost. Po letu 1763 postane večina ozemlja britanska kolonija, v kateri se vse bolj razlikujeta frankofonski Quebec in angleško govoreče province. Leta 1867 se štiri kolonije združijo v Dominium, ki v 20. stoletju postopno pridobi politično samostojnost in danes deluje kot federacija desetih provinc in treh teritorijev. V tem času državo zaznamujejo priseljevanje iz Evrope in pozneje iz Azije ter razprava o položaju francoskega jezika in pravic staroselskih skupnosti. Tako se obiskovalec na enem potovanju sreča s francoskimi vplivi v Quebecu, britansko tradicijo na vzhodni obali, prisotnostjo staroselcev v umetnosti in simbolih ter s sodobnimi večkulturnimi mesti na obeh oceanih.

Kanadska kultura je povezana z naravo in z letnimi časi, pa tudi z mešanico francoske, angleške in staroselske dediščine ter novejših priseljenskih skupnosti. V Quebecu ima francoščina vlogo prvega jezika, drugod prevladuje angleščina, v mestih pa je jasno čutiti tudi prisotnost številnih drugih kultur. V književnosti izstopajo avtorice, kot sta Margaret Atwood in Alice Munro, v glasbi pa imena, kot so Leonard Cohen, Neil Young in Joni Mitchell. Pomemben del kulturne podobe predstavljajo tudi dela staroselskih umetnikov, od totemskih stebrov na pacifiški obali do grafike, rezbarjenja in pripovedne tradicije, ki jo predstavljajo muzeji in kulturni centri.

Na potovanju po Kanadi hitro postane jasno, da je hrana preplet različnih vplivov. V večjih mestih, kot so Toronto, Montreal in Vancouver, so v nekaj ulicah zbrane kuhinje z vsega sveta, od azijskih in latinskoameriških restavracij do francoskih bistrojev in preprostih “diners”, kjer postrežejo zajtrke z jajci, palačinkami in javorjevim sirupom.

Značilne jedi in obroki:

• Poutine – V Quebecu imajo pomembno mesto jedi francoskega izvora, kot je poutine, kombinacija krompirčka, sira in omake, ki jo strežejo v številnih barih in bistrojih, od preprostih do nekoliko bolj dodelanih verzij.
• Ledeno vino – Vina iz doline Okanagan in sladko desertno “ledeno vino” iz okolice Niagare, pridelano iz zmrznjenega grozdja, kažejo, da ima Kanada tudi svojo vinsko zgodbo.
• Craft pivo – Veliko število manjših pivovarjev s craft pivom.
• Kava – Kava in kavarne so pomemben del mestnega vsakdana.

Ob obali Atlantika in Pacifika imajo posebno vlogo ribe in morski sadeži, od lososa do školjk in rakov, v notranjosti pa mesne jedi z govedino in divjačino ter enostavne domače jedi, povezane z življenjem na deželi. V številnih lokalih pa ob toplih napitkih postrežejo še pecivo ali manjše prigrizke, kar lepo zaokroži dan po ogledu mest ali naravnih parkov.

Uradna valuta je kanadski dolar (CAD). Plačevanje s kreditnimi in debetnimi karticami je mogoče skoraj povsod, tudi za manjše zneske. Gotovino potrebujete le redko. Napitnine niso vključene v ceno in so pričakovane (običajno 15–20 % na znesek računa v restavracijah, taksijih in barih).

Slovenski državljani za turistični obisk ne potrebujejo vizuma, obvezna pa je registracija eTA (Electronic Travel Authorization). Obrazec izpolnite prek spleta pred odhodom (stane 7 CAD in velja 5 let oziroma do poteka potnega lista). Ob vstopu mejni organ določi dolžino bivanja, ki je običajno do 6 mesecev.

Gostovanje z evropskimi SIM karticami je v Kanadi zelo drago. Priporočamo uporabo Wi-Fi omrežij, ki so brezplačno na voljo v večini hotelov, kavarn in na javnih mestih.
Za nemoteno uporabo interneta in navigacije svetujemo nakup lokalne SIM ali eSIM kartice z zakupljenim prenosom podatkov.

V Kanadi uporabljajo napetost 110–120 V in frekvenco 60 Hz. Vtičnice so tipa A in B (dva ploščata zatiča), kar je drugače kot v Evropi. Za polnjenje vaših naprav nujno potrebujete potovalni adapter. Večina sodobnih polnilcev napetost pretvori samodejno.

Zdravstvena oskrba v Kanadi je na izjemno visokem nivoju, a je za turiste v celoti samoplačniška in zelo draga. Že preprost obisk urgence lahko stane več sto dolarjev. Zato pred potovanjem nujno sklenite turistično zdravstveno zavarovanje z asistenco, ki krije visoke stroške morebitnega zdravljenja in prevoza.