Kostarika

Divjina in živali v narodnih parkih
V narodnih parkih Corcovado, Tortuguero, Manuel Antonio in Cahuita lahko opazujete lenivce, opice, tukane, ara papige, koatije. V rečnih izlivih ter kanalih, obdanimi z mangrovami, so krokodili ali kajmani in z nekoliko sreče uzrete tudi pumo ali jaguarja.

Tortuguero – jutranji izlet s čolnom po kanalih
Z majhnim čolnom se ob svitu zapeljete po mirnih vodnih poteh skozi deževni gozd, kjer opazujete eksotične ptice, opice, kajmane in pogosto vidite tudi lenivce v krošnjah. Velik del parka je dostopen predvsem po vodi.

Termalne kopeli pri La Fortuni (Arenal)
Termalne vode vulkanskega izvora pri La Fortuni so urejene v termalne komplekse z več bazeni različnih temperatur in možnostjo večernega obiska. Poleg urejenih term obstajajo tudi naravni vrelci tople vode ob reki v okolici La Fortune in tu se kopate v bolj pristnem vzdušju.

Deskanje na valovih
Na pacifiški obali so plaže, kjer so valovi ravno pravšnji za začetnike, zato je tečaj smiselna izbira. Tudi če ne deskate, je dan na plaži lahko živahen: sprehodi, kopanje, opazovanje oceana.

Nočni sprehod z vodnikom (rezervati pri Monteverdeju in La Fortuni)
Nočni sprehodi se običajno izvajajo v zasebnih rezervatih tropskega gozda. Z vodnikom po urejenih poteh opazujete nočne živali (npr. kače, nočne ptiče, žuželke), ki jih podnevi skoraj ne vidite, hkrati pa je poskrbljeno za varnost.

Pred prihodom Evropejcev je bilo ozemlje Kostarike dom različnih staroselskih skupnosti. Med najbolj oprijemljivimi sledmi so arheološka najdišča kulture Diquís z znamenitimi kamnitimi kroglami (obdobje približno 500–1500 n. št.) ter območje Guayabo pri Turrialbi, kjer je bilo poseljeno približno od 1000 pr. n. št. do okoli 1400 n. št. Španci so prispeli na obalo že leta 1502, vendar je bila Kostarika v kolonialnem obdobju dolgo obrobna provinca. Ključni razlog je bil “preprost”: ni bilo večjih najdb plemenitih kovin, zato je bila kolonialna uprava tu manj prisotna, razvoj infrastrukture pa dokaj skromen. Neodvisnost je prišla leta 1821, ko se je regija odcepila od Španije; Kostarika je nato kratko obdobje spadala pod mehiško cesarstvo in bila del Zveznih provinc Srednje Amerike**,** iz katerih se je leta 1838 dokončno umaknila.

Največji prelom 20. stoletja je bila državljanska vojna leta 1948, ki je trajala le nekaj tednov, a je bila najhujši notranji konflikt v moderni zgodovini države. Po njej je nova ustava leta 1949 utrdila demokratične institucije in kot eno najbolj znanih odločitev določila ukinitev stalne vojske.

Kostarika stavi na preprosto, domačo kuhinjo, kjer so bolj pomembne sveže sestavine kot komplicirani recepti. Veliko je riža in fižola, zraven pa riba, piščanec, zelenjava in sadje, ki ga dobite skoraj povsod.

Jedi, ki jih velja naročiti:

• Gallo pinto - Tipičen zajtrk iz riža in fižola, običajno z jajci in plantani (bananami, ki jih tukaj večinoma pripravijo pečene ali ocvrte).
• Casado – Klasičen krožnik za kosilo z rižem, fižolom, solato, prilogo in izbranim mesom ali ribo.
• Ceviche – Sveža riba ali kozice v limetinem soku, pogosto z malo čebule in koriandra.
• Olla de carne – Krepkejša goveja juha z zelenjavo in je tipična v notranjosti.
• Patacones – Ocvrti plantani, ki pridejo kot priloga ali prigrizek.

Pijače, ki jih je vredno poskusiti:

• Tipična kava arabica - Pogosto aromatična, brez pretirane grenkobe.
• Refrescos naturales - Sveži sokovi iz sadja, ki jih v mnogih lokalih naredijo sproti. Dobra izbira so ananas, mango ali guanábana, posebej čez dan.
• Agua dulce - Preprosta pijača iz sladkornega trsa, ki jo domačini pijejo tudi toplo. Ni “fancy”, je pa zelo lokalna.
• Lokalno pivo - Najbolj enostavna izbira za večer in se lepo poda k morskim jedem. Najpogosteje boste naleteli na znamki Imperial in Pilsen.
• Guaro - Lokalno žganje iz sladkornega trsa in se pogosto pije v koktejlih.

Uradna valuta Kostarike je kostariški kolón (CRC). V obtoku so bankovci različnih vrednosti in kovanci, cene pa so pogosto zapisane s simbolom ₡. Tečaj se spreminja, zato je pred potovanjem in ob menjavi najbolje preveriti aktualno razmerje. Evre lahko menjate v bankah, uradnih menjalnicah in na letališčih.

Ameriški dolarji so v turističnih krajih pogosto sprejeti tudi neposredno, vendar drobiž praviloma vrnejo v kolónih, zato je praktično imeti nekaj lokalne gotovine. Bankomati so pogosti v San Joséju ter v večjih mestih in turističnih krajih.

Pri dvigu gotovine z mednarodnimi karticami se lahko zaračuna lokalna provizija, dodatno pa še strošek vaše banke doma. Pri kartičnem plačilu je priporočljivo izbrati bremenitev v lokalni valuti (CRC), ne v evrih, saj so preračuni v tuji valuti navadno manj ugodni.Plačevanje s karticami dobro deluje v hotelih, večjih restavracijah, supermarketih in turističnih agencijah.

Na manjših lokalnih točkah, na tržnicah, pri manjših ponudnikih storitev, za parkirnine in drobne nakupe boste pogosto potrebovali gotovino.

Napitnine niso obvezne, so pa v turizmu precej običajne. V nekaterih restavracijah je postrežnina lahko že vključena, drugje gostje račun zaokrožijo navzgor ali dodajo manjši odstotek, če so bili zadovoljni. Voznikom, vodnikom in hotelskemu osebju se običajno pusti manjši znesek glede na trajanje in kakovost storitve, v preprostih lokalih pa napitnin praviloma ne pričakujejo.

Slovenski državljani za turistični obisk Kostarike ne potrebujejo vizuma. Ob vstopu vam imigracijski uradnik v potni list odtisne vstopni žig in določi dovoljeno dolžino bivanja, ki je lahko do 180 dni.

Kostarika nima EU roaminga, zato je mobilni internet iz Slovenije lahko drag. Pred odhodom preverite pri svojem operaterju cene podatkov in možnost potovalnih paketov, še posebej če boste veliko uporabljali navigacijo in pošiljali fotografije.

Najbolj praktična rešitev je lokalna predplačniška kartica SIM ali eSIM, ki jo kupite na letališču ali v poslovalnicah v večjih mestih. V državi so najpogostejši ponudniki Kolbi (ICE), Claro in Liberty, paketi pa so običajno dovolj ugodni, da se splača vzeti vsaj osnovni podatkovni paket za potovanje.

Pokritost z mobilnim signalom je v San Joséju in večini turističnih krajev dobra, v bolj odročnih območjih, v narodnih parkih in na delih obale pa lahko signal občasno pade ali ga ni.

Wi-Fi je praviloma na voljo v hotelih, večjih restavracijah in kavarnah, pogosto tudi v nastanitvah srednjega ranga, hitrost pa je zelo odvisna od lokacije. Za klice in sporočila se v praksi največ uporablja WhatsApp.

V Kostariki uporabljajo elektriko z napetostjo 120 V in frekvenco 60 Hz, vtičnice pa so večinoma tipa A in B, enake kot v ZDA, zato je potrebno imeti s seboj potovalni adapter za ameriški tip vtičnic.

Obveznih cepljenj za vstop v državo ni (razen če prihajate iz držav s tveganjem za rumeno mrzlico). Voda iz pipe je v večini turističnih krajev in v San Joseju pitna, v bolj odročnih predelih in na obali pa priporočamo ustekleničeno vodo. Zdravstvena oskrba je na visokem nivoju, a je za turiste samoplačniška in lahko draga, zato nujno svetujemo sklenitev turističnega zdravstvenega zavarovanja z asistenco. Za zaščito pred komarji (ki lahko prenašajo denge) uporabljajte učinkovite repelente.