Madagaskar

Srečanje z lemurji
Brez tega ne gre. V parkih, kot sta Ranomafana ali Andasibe, se podajte v gozd z vodnikom. Videti te edinstvene primate, kako skačejo z drevesa na drevo, je tisto pravo, pristno doživetje Madagaskarja.

Sončni zahod med baobabi
Obiščite Avenijo baobabov v "zlati uri", tik preden sonce zaide. Ko se silhuete mogočnih dreves izrišejo na oranžnem nebu, boste razumeli magičnost tega otoka.

Treking v Isalu
Raziščite kanjone in skalne formacije parka Isalo. Pohod zaključite s kopanjem v enem izmed naravnih tolmunov ("Piscine Naturelle"), ki se skrivajo med skalami.

Opazovanje kitov
Če potujete med julijem in septembrom, se ob obali otoka Sainte Marie (Nosy Boraha) zbirajo kiti grbavci. Prizor teh morskih velikanov, ki skačejo iz vode, je nepozaben.

Vožnja z rikšo
V Antsirabeju je najbolj prepoznavno prevozno sredstvo "pousse-pousse". Vožnja s to pisano rikšo je tradicionalen način ogleda mesta, hkrati pa s plačilom neposredno podprete domačine, ki se s tem preživljajo.

Zgodovina Madagaskarja je ena najbolj nenavadnih na svetu. Otok je bil poseljen presenetljivo pozno, šele pred približno 2000 leti, ko so sem – neverjetno, a resnično – s kanuji pripluli ljudje iz oddaljenega Bornea (Indonezije) in se pomešali s prišleki iz Afrike. V 17. in 18. stoletju je otok postal legendarno zatočišče piratov; na otoku Sainte Marie so ti ustanovili celo utopično republiko "Libertalia", kjer so vsi živeli enakopravno.

Kasneje se je na višavju vzpelo mogočno kraljestvo Merina, ki je v 19. stoletju zedinilo skoraj celoten otok. Najbolj razvpita vladarica je bila kraljica Ranavalona I., znana kot "nora kraljica", ki je surovo preganjala kristjane, zaprla meje in se desetletja uspešno upirala evropskim silam. Leta 1896 so Francozi otok vendarle kolonizirali, ukinili monarhijo in zadnjo kraljico izgnali. Neodvisnost je Madagaskar razglasil leta 1960.

Krščanstvo so v 19. stoletju prinesli misijonarji (londonski protestanti in kasneje katoliki). Danes je to prevladujoča vera (približno polovica prebivalstva), vendar na edinstven način. Malgaši so krščanstvo prepletli s starodavnim kultom prednikov. Jezus in cerkev sta pomembna, a duhovi prednikov (razana) so tisti, ki vsakodnevno vplivajo na življenje. To se najlepše vidi pri obredu Famadihana ("obračanje kosti"), ko kristjani izkopljejo svoje pokojne, jih preoblečejo in z njimi plešejo. Vera tu ni toga dogma, ampak živahno sožitje svetega pisma in lokalnih tabujev (fady).
Za Slovence ima Madagaskar poseben pomen zaradi misijonarja Pedra Opeke. Ta karizmatični lazarist slovenskih korenin (rojen v Argentini) je leta 1989 na smetišču v Antananarivu začel "čudež". Ustanovil je humanitarno združenje Akamasoa ("Dobri prijatelji") in dobesedno iz smeti zgradil kraj upanja. Kjer so ljudje nekoč brskali za ostanki hrane, danes stojijo urejene vasi, šole, bolnišnice in kamnolomi, kjer imajo ljudje delo in dostojanstvo.

Vary (Riž): Riž je osnova življenja. Malgaši ga jedo za zajtrk, kosilo in večerjo. Pripravljen je na nešteto načinov in postrežen z različnimi prilogami (laoka).

Zebu steak: Zebu (govedo z grbo) ni le sveta žival, ampak tudi vir odličnega mesa. Zebu zrezek v omaki iz zelenega popra je ena najboljših kulinaričnih izkušenj na otoku.

Romazava: Nacionalna jed, vrsta enolončnice z govedino (ali drugim mesom) in listnato zelenjavo, ki ima specifičen, rahlo pekoč okus.

Koba: Priljubljena sladica oziroma prigrizek iz riževe moke, banan in arašidov, zavita v bananine liste. Prodajajo jo na ulicah in tržnicah.

Rum Arrangé: Domač rum, v katerem so namočeni različni sadeži (liču, mango, ananas) ali začimbe (vanilija, cimet). Je sladek, močan in zelo priljubljen.

Valuta je malgaški ariary (MGA). Evri so najboljša valuta za menjavo. Menjajte denar v bankah ali uradnih menjalnicah v večjih mestih ali na letališču. Bankomati so na voljo le v večjih mestih (Antananarivo, Antsirabe ...), na podeželju in v parkih poslujejo izključno z gotovino. Kreditne kartice sprejemajo le redki hoteli višje kategorije.

Napetost je 220 V. Vtičnice so večinoma evropskega tipa (dva okrogla zatiča – tip C ali E), tako da adapterja za slovenske naprave običajno ne potrebujete. Izpadi elektrike so na podeželju pogosti.

Wi-Fi je na voljo v večini hotelov, a je pogosto počasen. Za mobilni internet priporočamo nakup lokalne SIM kartice (Telma ali Orange), ki ima najboljšo pokritost. Signal v mestih je dober, v odročnih predelih in parkih pa ga pogosto ni.

Za potnike iz Slovenije obveznih cepljenj ni, razen če prihajate iz držav, kjer je razširjena rumena mrzlica (v tem primeru je obvezno potrdilo). Priporočljivo je cepljenje proti hepatitisu A in trebušnemu tifusu. Priporočljiva je zaščita proti malariji (antimalariki in repelenti) za celotno območje otoka. Pijte izključno ustekleničeno vodo. Osnovna potovalna lekarna je nujna, saj so lekarne na podeželju redke. Obvezno sklenite zdravstveno zavarovanje z asistenco.

Slovenski državljani za vstop potrebujemo vizum. Turistični vizum (za bivanje do 30 ali 60 dni) se pridobi ob prihodu na letališče Antananarivo (plačilo v evrih ali dolarjih) ali preko spleta, če sistem deluje. Potni list mora biti veljaven še vsaj 6 mesecev.