Tunizija

Vožnja po sipinah: Z džipom ali štirikolesnikom se podajte v puščavo in občutite mir prostranih sipin pri Douzu ali Tozeurju.

Oaze v Sahari: Med palmami in peščenimi skalami se skrivajo majhne naselbine z izviri, vrtovi in senčnimi potmi, kjer se puščava pokaže v mehkejši podobi.

Sprehod po medini v Tunisu: V ozkih ulicah medine boste našli stojnice z začimbami, keramiko in preprogami, pa tudi skrita dvorišča s kavarnicami.

Ogled amfiteatra El Jem: Eden največjih ohranjenih rimskih amfiteatrov razkrije, kako mogočna je bila rimska prisotnost v severni Afriki.

Kopanje in vodni športi: V Hammametu, Mahdii in na Djerbi so lepe plaže**,** primerne za plavanje, jadranje, potapljanje in vožnjo z banano ali jadralnim padalom.

Izlet v Kartagino: Ruševine nekdanje pomorske velesile razkrivajo ostanke templjev, pristanišč in term.

Tržnice in obrti: V Soussu ali Nabeulu obiščite lokalne tržnice z ročno izdelano keramiko, košarami in začimbami.

Jahanje kamel: V Douzu ali Matmati se lahko na kameli odpravite čez sipine in spoznate življenje v puščavi z druge perspektive.

Sproščanje v thalasso centru: V obalnih hotelih so na voljo wellness in thalasso tretmaji z morsko vodo, ki so posebnost tunizijskega turizma.

Zgodovina Tunizije je dolga in razgibana, prežeta z vplivi številnih civilizacij. Na območju današnjega Tunisa je v 9. stoletju pr. n. št. nastala Kartagina, mogočna feničanska pomorska sila, ki je stoletja nadzorovala trgovske poti po Sredozemlju. Po njenem propadu so ozemlje prevzeli Rimljani, ki so za seboj pustili številna mesta, ceste in amfiteatre, med njimi znameniti El Jem, ki je eden največjih na svetu.

V 7. stoletju so na območje današnje Tunizije prišli Arabci z Arabskega polotoka. Zavzeli so Kartagino, ki je bila takrat pod bizantinsko oblastjo, in s seboj prinesli islam, arabski jezik in novo upravno ureditev. V tem obdobju so nastale medine, stara mestna jedra, kjer so se prepletale trgovine, mošeje in obrtniške delavnice. Med najlepše ohranjene sodita medini v Tunisu in Soussu, obe pod Unescovo zaščito.

V 19. stoletju je Tunizija prešla pod francoski protektorat, kar je pustilo močan pečat v arhitekturi, jeziku in šolstvu. Po obdobju kolonialne oblasti se je država leta 1956 osamosvojila in postala republika. Danes je Tunizija sekularna država z izvoljenim parlamentom. V njeni kulturi se še vedno čutijo berberske korenine, arabski vplivi in evropska dediščina.

Tunizijska kuhinja združuje vplive arabskega, berberskega in sredozemskega sveta. Je preprosta, aromatična in pogosto začinjena s harisso, pekočo pasto iz čilija in česna, ki je prisotna skoraj pri vsaki jedi. Na obali prevladujejo jedi iz rib in morskih sadežev, v notranjosti pa mesne enolončnice in jedi iz kuskusa.

Značilne jedi:

• Couscous: jed iz pšeničnega zdroba, pripravljena z zelenjavo, mesom ali ribami v rahlo začinjeni omaki.
• Brik: tanko ocvrto testo, polnjeno z jajcem, tuno ali krompirjem; postreže se kot predjed ali hitri prigrizek.
• Chorba: gosta juha z mesom, paradižnikom in začimbami, pogosto postrežena v začetku obroka.
• Ojja (shakshuka): paradižnikova omaka z jajci, papriko in česnom, postrežena s kruhom.
• Merguez: majhne ovčje ali goveje klobase, začinjene s kumino, čilijem in papriko.
• Sladice: datljevi piškoti, pecivo z mandlji in medom ter številne vrste baklave.

Pijača:

• Zeleni čaj z meto: tradicionalna pijača, pogosto postrežena po obroku.
• Boukha: žgana pijača iz fig, značilna za Tunizijo.
• Vina: Tunizija prideluje lastna vina, med znanimi so Magon, Château Mornag in Sidi Saad.
• Pivo Celtia: lokalno pivo, priljubljeno v mestih in turističnih krajih.

Uradna valuta je tunizijski dinar (TND), ki se deli na 1.000 milimov. Bankovci so v vrednostih od 5 do 50 dinarjev, kovanci pa od 5 milimov naprej. 1 evro je približno 3,4 tunizijskega dinarja (tečaj se lahko spreminja).

Menjava denarja: Evre in ameriške dolarje lahko menjate v bankah, hotelih ali uradnih menjalnicah. Tečaji so povsod enotni in določeni s strani centralne banke. Priporočljivo je, da shranite potrdilo o menjavi, saj ga boste potrebovali, če boste želeli neporabljen denar ob odhodu zamenjati nazaj v tujo valuto.

Kartice in bankomati: Plačilne kartice (Visa, Mastercard) sprejemajo v večjih hotelih, restavracijah in trgovinah, toda v manjših krajih in tržnicah je gotovina še vedno najpogostejša oblika plačila. Bankomati so na voljo v vseh večjih mestih in letoviščih.

Cene: Tunizija velja za cenovno ugodno destinacijo. Obrok v lokalni restavraciji stane nekaj evrov, taksi vožnja po mestu redko preseže dva ali tri dinarje, kava pa stane približno pol dinarja.

Napitnine: Napitnine niso obvezne, a jih domačini cenijo. Običajno se pusti 5–10 % v restavracijah ali majhen znesek hotelskemu osebju.

Barantanje: Na tržnicah in v medinah je barantanje del nakupovalne kulture. Cene so pogosto postavljene višje, zato je pogajanje pričakovano.

Klicna številka: Mednarodna koda za Tunizijo je +216. Za klice iz Tunizije v tujino je treba pred številko dodati mednarodno klicno kodo države (npr. +386 za Slovenijo).

Mobilni telefon: V Tuniziji delujejo vsi večji operaterji: Tunisie Telecom, Ooredoo in Orange Tunisie. Slovenske SIM kartice delujejo brez težav, vendar je roaming pogosto drag, zato je smiselno kupiti lokalno predplačniško kartico (SIM), ki jo prodajajo na letališčih, v trgovinah in kioskih.

Internet: Večina hotelov, kavarn in restavracij ponuja brezplačen Wi-Fi, čeprav je povezava lahko počasnejša izven mest. Mobilni internet je hiter in zanesljiv, paket z nekaj gigabajti podatkov pa stane le nekaj evrov.

V Tuniziji je napetost 230 V in frekvenca 50 Hz, kar ustreza evropskim standardom. Vtičnice so večinoma tipa C in E, zato pretvornik praviloma ni potreben. Električna omrežja so zanesljiva, le v manjših krajih ali med nevihtami lahko pride do kratkih izpadov.

Za potovanje v Tunizijo cepljenja niso obvezna, priporočljivo pa je osnovno zdravstveno zavarovanje za tujino. V turističnih krajih so zdravstvene storitve dobre in dostopne, v večjih mestih delujejo zasebne klinike. Voda iz pipe ni priporočljiva za pitje, zato je bolje uporabljati ustekleničeno vodo. Hrana v hotelih in restavracijah je večinoma varna, a na tržnicah in pri ulično pripravljenih jedeh velja nekaj previdnosti.

Varnost: Tunizija je relativno varna država za turiste, predvsem v letoviščih in na organiziranih izletih. V puščavske kraje in notranjost države se odpravljajte z organiziranimi izleti ali lokalnim vodnikom.

Lekarne in pomoč: Lekarne (pharmacie) so dobro založene in jih je mogoče najti v vseh mestih in letoviščih. Dežurne lekarne so označene z zelenim križem in imajo urnike objavljene na vratih.

Državljani Slovenije za vstop v Tunizijo ne potrebujejo vizuma, če potujejo turistično in njihovo bivanje ne presega 90 dni. Potni list mora biti veljaven še vsaj šest mesecev po datumu vstopa v državo. Pri prihodu se izpolni vstopni karton, ki ga je treba shraniti do izhoda iz države.