Turčija

Raziščite Istanbul:Obiščite Hagijo Sofijo, Modro mošejo in palačo Topkapi, nato se izgubite v Velikem bazarju (Kapalıçarşı) ali se z ladjico zapeljite po Bosporju.

Doživite Kapadokijo z višine:  Polet z balonom ob sončnem vzhodu razkrije nenavadne kamnite oblike, doline in podzemna mesta, vklesana v skale.

Spoznajte antični Efez: Med ostanki rimskega mesta izstopajo Celsusova knjižnica, antično gledališče in Marmornata ulica, ki je nekoč vodila do Artemidinega templja.

Odkrijte Pamukkale: Sprehodite se po belih apnenčastih terasah in obiščite ostanke antičnega Hierapolisa z dobro ohranjenim amfiteatrom.

Sprostite se ob morju: Na turški rivieri ali ob egejski obali vas čakajo dolge peščene plaže, all inclusive hoteli in mirni zalivi za plavanje in jadranje.

Obiščite turški hamam: Parne kopeli in masaže so del stoletne tradicije, ki jo najdete tako v Istanbulu kot v skoraj vsakem letovišču.

Oglejte si obred dervišev v Konyi: Mistični ples in glasba reda Mevlevi prikažeta duhovno plat islamske kulture, ki izvira iz časa pesnika Rumija.

Raziščite tržnice in bazarje: V Istanbulu, Izmirju ali Urfi se sprehodite med stojnicami z začimbami, preprogami in keramiko ter preizkusite umetnost barantanja.

Plujte po Bosporju ali ob Egejski obali: Kratek izlet z ladjo razkrije obmorske trdnjave, mostove in poglede na Istanbul, na zahodu pa tihe zalive in otoke Egejskega morja.

Občudujte Ararat, goro Noetove barke: Najvišja gora Turčije (5.137 m) se dviga nad armensko planoto in je povezana z legendo o Noetovi barki. Najlepši razgledi nanjo so ob sončnem zahodu.

Ozemlje današnje Turčije je eno najstarejših stalno naseljenih območij na svetu. Na anatolskih planotah so cvetele civilizacije Hetitov, Frigijcev in Lidijcev, kasneje pa so tu Grki in Rimljani gradili mesta, templje in gledališča, katerih ostanki še danes stojijo v Efezu, Pergamonu in Aspendosu. Po razpadu Rimskega cesarstva je Bizanc s središčem v Konstantinoplu (današnjem Istanbulu) oblikoval vzhodno krščanstvo in pustil bogato arhitekturno in duhovno zapuščino, ki je prešla v osmansko dobo.

V 13. stoletju je iz Seldžuškega sultanata nastalo Osmansko cesarstvo, ki je v času svojega razcveta segalo čez tri celine in zaznamovalo celoten Bližnji vzhod ter jugovzhodno Evropo. Njegov vpliv je viden v mošejah, palačah, mostovih, vrtovih in tržnicah, ki še danes oblikujejo podobo mest. Po propadu cesarstva po prvi svetovni vojni je leta 1923 pod vodstvom Mustafe Kemala Atatürka nastala Republika Turčija, ki je državo usmerila v modernizacijo, izobraževanje in ločitev vere od politike.

Današnja Turčija ohranja dediščino vseh teh obdobij in jo povezuje s sodobnim življenjem. Islam je prevladujoča vera, vendar je versko življenje tesno prepleteno z ljudskimi običaji, kulinariko, glasbo in umetnostjo. Tržnice, čajnice in javna kopališča – hamami – ostajajo sestavni del vsakdana, hkrati pa mesta kot Istanbul, Izmir in Ankara odražajo svetovljansko plat sodobne države.

Konya s tradicijo dervišev, Anatolija z ljudsko glasbo in Istanbul s svojimi muzeji in galerijami skupaj tvorijo podobo kulture, ki živi med preteklostjo in sedanjostjo. Turško dušo sodobnosti najlepše razkrivajo dela Orhana Pamuka, Nobelovega nagrajenca za književnost, in poetični filmi Nurija Bilgeja Ceylana, ki prikazujejo življenje med Anatolijo in mestom. Pomemben del sodobne kulture pa predstavljajo tudi turške telenovele, ki so s svojo prepoznavno estetiko in čustveno pripovedjo postale eden najuspešnejših kulturnih izvozov države.

Turška kuhinja je ena najbogatejših na Bližnjem vzhodu in odseva vplive Anatolije, Balkana, Sredozemlja in arabskega sveta. Temelji na svežih sestavinah, dišavah in počasni pripravi hrane. Obroki so pogosto postreženi z veliko jedmi, ki si jih delijo vsi za mizo.

Značilne jedi:

• Kebab – pečeno meso v številnih različicah, najpogosteje jagnjetina ali piščanec.
• Köfte – mesne kroglice, postrežene z zelenjavo ali jogurtovo omako.
• Meze – nabor manjših jedi, podobno kot predjedi, med katerimi so olive, sir, humus, polnjene vinske liste in različne paste.
• Börek – tanko vlečeno testo, polnjeno s sirom, špinačo ali mesom.
• Dolma – zelenjava (najpogosteje paprika ali grozdni listi), polnjena z rižem, mesom in zelišči.
• Pide – turška različica tanke pice, pogosto z jajcem in sirom.
• Baklava – sladica iz listnatega testa, oreščkov in medu, postrežena po obrokih s čajem ali kavo.

Pijače:

• Turški čaj (çay) – močan črni čaj, postrežen v majhnih kozarcih; pije se večkrat na dan.
• Turška kava – gosta in aromatična, postrežena z usedlino, pogosto po obroku.
• Ayran – osvežujoč napitek iz jogurta, vode in soli.
• Raki (Rakı) – žganje iz janeža, nacionalna pijača, pogosto ob ribjih jedeh.
• Vina – predvsem iz Kapadokije in Trakije, kjer pridelujejo kakovostna bela in rdeča vina z značilnim mineralnim okusom.

Slovenski državljani za vstop v Turčijo ne potrebujejo vizuma za bivanje do 90 dni. Potni list mora biti veljaven vsaj še 6 mesecev po datumu vstopa v državo. Ob prihodu na letališče je treba izpolniti mejne formalnosti.

Uradna valuta je turška lira (TRY). Bankovci so v apoenih od 5 do 200 lir. Evre lahko zamenjate v bankah, menjalnicah in hotelih. Plačevanje s karticami je običajno sprejeto v hotelih, restavracijah in večjih trgovinah, v manjših krajih in na tržnicah pa priporočajo plačilo z gotovino (barantanje je del vsakdana!).

Mobilni signal je v večini Turčije zelo dober. Pred potovanjem preverite pakete pri vašem operaterju, saj so stroški prenosa podatkov v gostovanju visoki. Priporočamo nakup lokalne SIM-kartice (Turkcell, Vodafone, Türk Telekom). Wi-Fi je široko dostopen, a včasih nezanesljiv.

Napetost je 230 V, 50 Hz. Vtičnice so tipa F, enake kot v Sloveniji, zato pretvornik ni potreben.

Zdravstvene storitve so v mestih na visoki ravni (zasebne klinike). Voda iz pipe je v večjih mestih tehnično pitna, a močno priporočamo uživanje ustekleničene vode.