Italija

Vožnja z gondolo v Benetkah
Kliše, ki je vreden svojega denarja. Doživeti Benetke s tihe perspektive ozkih kanalov je romantično in nepozabno.

Vzpon na Vezuv ali Etno
Pogled v žrelo delujočega vulkana je prvinsko doživetje. Na Etni se lahko pozimi celo smučate s pogledom na morje.

Operni večer v Areni v Veroni
Poslušati Verdijevo Aido v 2000 let starem rimskem amfiteatru pod zvezdami je vrhunec poletja.

Obisk Vatikanskih muzejev
Ena najbogatejših umetniških zbirk na svetu. Rezervirajte vstopnice vnaprej, da se izognete dolgim vrstam, in si vzemite čas za Rafaelove stance in Sikstinsko kapelo.

Treking v Dolomitih
Italijanske Alpe so raj za pohodnike. Ikonični vrhovi Tre Cime di Lavaredo in smaragdna jezera ponujajo spektakularne razglede.

Zabava v Gardalandu
Največji zabaviščni park v Italiji ob Gardskem jezeru je idealna destinacija za družine in iskalce adrenalina.

S kolesom po Toskani
Kolesarjenje med vinogradi in oljčnimi nasadi s postanki v vinskih kleteh je najboljši način za doživljanje toskanske pokrajine.

Z ladjo po obali Amalfi
Pogled na strme klife in barvita mesteca Positano ter Amalfi z morske strani je nepozabno doživetje, ki razkrije pravo lepoto te obale.

Filmski svet v Cinecittà
Legendarni filmski studii v Rimu, kjer so ustvarjali mojstri, kot je Federico Fellini. Obiskovalci lahko vstopijo v svet kulis antičnega Rima in spoznajo zgodovino italijanske kinematografije.

Italija je muzej na prostem, kjer vsak kamen pripoveduje zgodbo. Njena zgodovina je temelj zahodne civilizacije.

Antika in Rimski imperij
Zgodba se začne z Etruščani in Grki na jugu (Magna Graecia), a pravi vzpon se zgodi z Rimom. Iz majhne naselbine ob Tiberi je zrasel imperij "Caput Mundi" (glava sveta), ki je obvladoval Sredozemlje. Rimljani so nam zapustili pravo, inženirske mojstrovine (ceste, akvadukte, Kolosej) in latinščino, osnovo romanskih jezikov.

Srednji vek in vzpon mestnih državic
Po padcu Rima je Italija postala mozaik majhnih držav. To je bil čas vzpona mogočnih pomorskih republik, Benetk, Genove, Pise in Amalfija, ki so obogatele s trgovino z Vzhodom. Papeška država je krojila usodo Evrope, medtem ko so se na severu razvijale bogate komune.

Renesansa
V 14. in 15. stoletju se je v Toskani (Firence) rodila renesansa. Pod pokroviteljstvom družin, kot so Medičejci, so ustvarjali geniji: Leonardo da Vinci, Michelangelo, Rafael in Galileo Galilei. To je bilo obdobje, ki je človeka postavilo v središče in svetu dalo nekatere največje umetnine vseh časov.

Risorgimento in Združitev
 Stoletja je bila Italija le "geografski pojem", razdeljen pod vplivi Špancev, Francozov in Avstrijcev. V 19. stoletju se je začelo gibanje za združitev (Risorgimento). Junaki kot Giuseppe Garibaldi in Camillo Cavour so leta 1861 dosegli nastanek Kraljevine Italije pod Viktorjem Emanuelom II.

20. stoletje, umetnost in Dolce Vita
Po vojni je Italija doživela gospodarski in kulturni razcvet. Postala je sinonim za hitrost in eleganco z luksuznimi športnimi znamkami, kot so Ferrari, Lamborghini in Maserati. V modi so zavladali Armani, Prada in Versace.

Umetnost in kultura
Kultura je zapisana v italijanskem DNK-ju. To je domovina opere, kjer so mojstri kot Giuseppe Verdi in Giacomo Puccini ustvarili melodije, ki še danes odzvanjajo v milanski Scali, med zvezde pa jih je ponesel nepozabni Luciano Pavarotti. V literaturi so globok pečat pustili nobelovci, kot sta Luigi Pirandello in Eugenio Montale. Na filmskem platnu pa so vizionarji, kot so Federico Fellini, Luchino Visconti in Pier Paolo Pasolini, skupaj z ikonami, kot je Sophia Loren, definirali zlato dobo evropske kinematografije.

Italijanska kuhinja je ena najbolj znanih in cenjenih na svetu. Temelji na vrhunskih, svežih sestavinah in preprostosti, kjer okus narekuje kakovost paradižnika, oljčnega olja in moke. Hkrati pa je izrazito regionalna, saj se kulinarična tradicija v Milanu povsem razlikuje od tiste v Palermu.

Pica Napoletana: Testo mora biti tanko v sredini in imeti visok, mehak rob (cornicione). Pečena je v krušni peči v pičlih 90 sekundah.

Testenine (Pasta): Vsaka regija ima svojo obliko. Orecchiette v Apuliji, Tagliatelle v Bologni, Trofie v Liguriji, Cacio e Pepe (sir in poper) v Rimu.

Fiorentina: Ogromen T-bone zrezek goveda pasme Chianina, pečen na žaru, zunaj hrustljav, znotraj krvav. Ponos Toskane.

Gelato: Pravi italijanski sladoled je gostejši, toplejši in bolj intenzivnega okusa kot navaden "ice cream". Iščite napis artigianale (domač).

Kava in digestiv: Espresso se pije stoje pri šanku in hitro. Cappuccino se pije samo za zajtrk (nikoli po kosilu!). Za popoln zaključek obroka si po kavi privoščite še kozarček grenkega zeliščnega likerja, kot je sloviti sicilijanski Amaro Averna.

Aperitivo: Kulturni ritual pred večerjo. Naročite Aperol Spritz ali Negroni, zraven pa dobite prigrizke (čips, olive, mini sendviče).

Coperto: V restavracijah vam na račun pogosto dodajo postavko "coperto" (pogrinjek), ki znaša 1–3 € na osebo. To je standardna praksa in nadomešča napitnino (čeprav je ta vseeno dobrodošla).

Vstopnice za cerkve: Za vstop v večino cerkva (še posebej sv. Peter v Rimu) so potrebna pokrita ramena in kolena. Imejte s seboj ruto.

Siesta (Riposo): V manjših mestih in na jugu so trgovine in uradi pogosto zaprti med 13.00 in 16.00. To je čas za kosilo in počitek.