Vietnam

Ulična hrana in kavarne v Hanoju
Sedenje na nizkih stolih v stari četrti, skodelica vietnamske kave ali jajčnega “egg coffee” in skleda juhe pho za zajtrk. To je najbolj preprost način, da začutite ritem mesta, ne da bi hodili od znamenitosti do znamenitosti.

Plovba in nočitev v zalivu Halong
Eno ali dvodnevni izlet z ladjo med apnenčastimi otočki, s postanki v manjših zalivih, jamah in možnostjo vožnje s kajakom. Noč na ladji v zalivu je povsem druga izkušnja kot ogled s kopnega.

Sprehod ali treking med riževimi terasami
Na severu, pri Sapi in podobnih krajih, so možni lažji sprehodi ali večurne ture z lokalnimi vodniki med polji, skozi manjše vasi in čez hribe. Poudarek ni na višini, ampak na občutku podeželja in vsakdana.

Kolesarjenje po Hoi Anu in okolici
Iz starega mestnega jedra se zlahka zapeljete med riževa polja, do vasice ob reki ali na bližnjo plažo. Kolesarjenje je preprost način, da Hoi An doživite še drugače.

Obisk cesarskega kompleksa v Hueju z vožnjo po reki
Ogled nekdanje cesarske palače, pagod in grobnic v kombinaciji z vožnjo po Dišeči reki. Program se lahko prilagodi od krajšega ogleda do celodnevnega izleta z lokalnim vodnikom.

Čolni in plavajoče tržnice v delti Mekonga
Jutranja vožnja s čolnom po kanalih, obisk tržnice na vodi in manjših delavnic ali sadovnjakov na otokih.

Kuharski tečaji vietnamske kuhinje
V Hanoju, Hoi Anu ali Ho Ši Minu se lahko udeležite kratkih tečajev, ki se začnejo na tržnici, končajo pa za kuhinjskim pultom. Pho, bun cha, spring rolls ali jedi z riževim papirjem so pogosta osnova teh delavnic. 

Območje današnjega Vietnama je bilo stoletja pod vladavino kitajskih dinastij, kar je pustilo močan pečat v pisavi, upravi in tradiciji. Po več uporih so se oblikovala lastna kraljestva, med njimi Đại Việt na severu in pozneje Nguyễnova dinastija, ki je v 19. stoletju prvič trdneje povezala večino ozemlja od severa do juga. V tem času so nastajala cesarska mesta, kot je Hue, z obzidjem, palačami in grobnicami vladarjev. V 19. stoletju je Vietnam prešel pod kolonialno upravo Francije in postal del Francoske Indokine. Med drugo svetovno vojno je vlogo zasedbe prevzela Japonska, po letu 1945 pa je Ho Ši Minh razglasil neodvisnost. Sledilo je obdobje spopadov: najprej vojna s Francijo, nato delitev na severni in južni Vietnam ter vojna, ki jo poznamo kot vietnamsko. Po padcu Saigona leta 1975 je država postala enotna socialistična republika, v osemdesetih letih pa so gospodarske reforme (doi moi) postopno odprle vrata zasebni pobudi in tujim naložbam.

Večina prebivalcev se prišteva k večinskemu vietnamskemu narodu, ob njih pa v goratih in odročnejših območjih živi še več deset etničnih manjšin. V vsakdanjem življenju se prepletajo budizem, konfucijanski vplivi in lokalna verovanja, pomembno mesto ima tudi čaščenje prednikov. Domači oltarji s fotografijami, kadilom in darovi so prisotni v mnogih hišah in trgovinah. Praznik Tết, vietnamsko novo leto, je osrednji dogodek leta, ko se družine zberejo doma, pripravljajo tradicionalne jedi in obiskujejo svetišča. Pomemben je tudi jesenski praznik z lanternami in sladkimi luninimi kolači, ki ga otroci doživljajo kot svoj praznik. Del vietnamske kulture predstavljajo tudi tradicionalne umetnosti in obrti: lutke na vodi, lakirani okrasni predmeti, vezenje, tkanje, izdelava stožčastih klobukov in krojenje oblek ao dai - dolgih oprijetih tunik, ki se nosijo preko hlač. V mestih se k temu pridružuje sodobna kultura kavarn, galerij in gledališč. Na podeželju pa je vsakdan še vedno močno povezan z delom na poljih, jutranjimi tržnicami in lokalnimi prazniki v vaseh.

Vietnamska kuhinja je tesno povezana z ulično hrano, tržnicami in preprostimi lokali, kjer se kuha pred gosti. Osnova so riž, riževi rezanci, sveža zelišča, limeta, ribja omaka in zelenjava. Okus je običajno preplet slanega, kislega, rahlo sladkega in po želji bolj ali manj pikantnega. Jedilnik se menja od severa do juga, a nekatere jedi srečamo skoraj povsod.

Značilne jedi in obroki:

• Phoa – Juha z riževimi rezanci, mesom (najpogosteje govedina ali piščanec) in zelišči. Postrežejo jo v večji skledi, skupaj z limeto, čilijem in listi zelišč, da si okus prilagodite po svoje.
• Bun cha – Značilna jed za Hanoj: skleda z riževimi rezanci, svežimi zelišči in skodelica z omako, pečenimi mesnimi polpeti in tankimi rezinami mesa. Rezance in zelišča pomakate v omako z mesom.
• Banh mi – Sendvič v bageti francoskega tipa, polnjen z različnimi kombinacijami mesa, paštete, zelenjave in zelišč. Pogosta hitra malica v mestih, primerna za na pot ali kot vmesni obrok.
• Goi cuon (sveži zvitki) – Zvitki iz tankih listov riževega papirja (riževa moka, voda, sol), ki ga pred uporabo na kratko navlažijo, da postane mehak. Napolnjeni so z zelišči, riževimi rezanci, kozicami ali mesom in zelenjavo in jedo se z omako na osnovi arašidov ali ribje omake.
• Cha gio (ocvrti zvitki) – Manjši zvitki iz tankih listov iz riževe moke, napolnjeni z mesom in zelenjavo ter ocvrti do zlato rjave barve. Najpogosteje jih postrežejo kot predjed ali prigrizek, skupaj z listi solate in svežimi zelišči.
• Bun bo Hue – Juha z riževimi rezanci, povezana z mestom Hue. Okus je bolj izrazit in lahko tudi bolj pikanten kot pri pho, v juhi so rezine mesa, pogosto tudi koščki govedine ali svinjine.
• Com tam (lomljeni riž) – Jed iz manjših, pri obdelavi “polomljenih” zrn riža, značilna za južni Vietnam. Na krožniku je lomljen riž z mesom z žara (pogosto svinjina), jajcem, kumarami in kislo zelenjavo. Pogosto jo strežejo v preprostih lokalih v Ho Ši Minu in okolici.
• Ribe in morski sadeži – Ob obali in na nekaterih otokih so pogoste jedi iz sveže ribe, kozic, lignjev in školjk. Pripravljajo jih na žaru, v preprostih omakah ali kot del vročih loncev, skupaj z zelenjavo in zelišči.
• Sladice in sadje – Pogoste so sladice v kozarcih ali skledicah na osnovi kokosovega mleka, fižola, želejev in ledu, pa tudi preproste palačinke in sveže narezano tropsko sadje. V vročini sladica pogosto hkrati pomeni prigrizek in osvežitev.
• Čaji, sokovi in lokalno pivo - Poleg kave so priljubljeni zeleni čaji, sveže stisnjeni sokovi iz manga, ananasa ali sladkornega trsa ter preprosto lokalno pivo, ki ga v nekaterih mestih točijo kot “bia hoi” v majhnih kozarcih.

Uradna valuta Vietnama je vietnamski dong (VND). Bankovci imajo visoke številke, zato zneski hitro dosežejo več sto tisoč ali milijon dongov. Evre je mogoče menjati v bankah in menjalnicah v večjih mestih, na letališčih in v turističnih krajih. Menjalni tečaji so praviloma ugodnejši v bankah in specializiranih menjalnicah kot v hotelih. Za grobo orientacijo velja, da 1 EUR pomeni več deset tisoč dongov, zato je dobro pred potovanjem preveriti približen tečaj in si ga zapisati na list ali v telefon.

Bankomati so prisotni v večjih mestih in turističnih območjih; v manjših krajih in na podeželju so redkejši, zato je dobro imeti nekaj gotovine za vmesno obdobje. Pri dvigu z mednarodnimi karticami banke običajno zaračunajo lokalno provizijo, dodatno pa lahko strošek doda še vaša banka doma. Pri plačilu na terminalih je priporočljivo izbrati bremenitev v lokalni valuti (VND) in ne v evrih, saj preračun v tuji valuti običajno ni ugoden.

Plačevanje s karticami je brez težav v boljših hotelih, večjih restavracijah in trgovskih centrih, v manjših lokalnih restavracijah, na tržnicah in pri ulični hrani pa večinoma sprejemajo le gotovino.

Za vsakodnevne stroške je zato dobro imeti pri sebi manjše bankovce v dongih.

Za državljane Republike Slovenije je za vstop v Vietnam potreben vizum, tudi za turistična potovanja. Najbolj praktična možnost je praviloma e-vizum, ki ga uredite prek spleta pred potovanjem. Običajno se izbere vstopno letališče ali mejni prehod ter določen časovni okvir potovanja; po odobritvi vizuma prejmete potrdilo, ki ga je treba natisniti in vzeti s seboj na pot. E-vizum zdaj omogoča bivanje do 90 dni (enkratni ali večkratni vstop).

Potni list mora biti veljaven še vsaj šest mesecev po predvidenem odhodu iz Vietnama in imeti dovolj praznih strani za žige. Ker se pravila glede izdaje vizumov v zadnjih letih precej hitro spreminjajo, je pred odhodom priporočljivo preveriti aktualne pogoje za slovenske državljane.

Pred potovanjem je smiselno pri domačem operaterju preveriti cene paketov za Vietnam in po potrebi izklopiti podatkovni roaming. Za večino potnikov je najpreprostejša rešitev lokalna SIM ali eSIM kartica. Največji operaterji so Viettel, Vinaphone in MobiFone, vsi ponujajo turistične pakete z določenim obsegom podatkov za nekaj dni ali tednov. Kartice običajno prodajajo na letališčih, v večjih nakupovalnih središčih in poslovalnicah mobilne telefonije. Wi-Fi je na voljo v večini hotelov, v številnih kavarnah in restavracijah ter v nakupovalnih središčih, včasih brezplačno, včasih z geslom.

V Vietnamu uporabljajo napetost približno 220 V in frekvenco 50 Hz, kar ustreza večini sodobnih evropskih naprav (polnilci za telefone, prenosniki, fotoaparati …), zato napetostni pretvornik običajno ni potreben. Najpogostejše so vtičnice tipa A (kot v ZDA) in tipa C (kot pri nas). V nekaterih hotelih so kombinirane vtičnice, ki sprejmejo več vrst vtikačev, vendar na to ni dobro računati. Najbolje da s seboj vzamete univerzalni adapter, zlasti če imate več naprav ali potujete po različnih delih države.

Za vstop v Vietnam za potnike iz Evrope običajno niso zahtevana posebna obvezna cepljenja, razen če prihajate iz območij z rumeno mrzlico. Malarija je prisotna le v nekaterih tropskih, mejnih in gozdnatih predelih; v Hanoju, Ho Ši Minu, večjih mestih ter glavnih turističnih letoviščih ob obali tveganje praviloma velja za zelo nizko. Voda iz pipe ni povsod varna za pitje. Najbolje je uporabljati ustekleničeno vodo. Ulična hrana je pomemben del izkušnje, vendar je smiselno izbirati stojnice, kjer se hrana pripravlja sproti in kjer je več lokalnih gostov. Zdravstvene storitve so v Hanoju, Ho Ši Minu in nekaterih večjih mestih na dobri ravni, v manjših krajih je izbira omejena. Zelo priporočljivo je skleniti zavarovanje z asistenco v tujini, ki krije morebitno zdravljenje in prevoz.

Med večjimi mesti v Vietnamu vozijo avtobusi, vlaki in notranji leti. Pri daljših razdaljah, na primer med Hanojem in Ho Ši Minom ali severom in sredino države, se potniki pogosto odločijo za letalo, saj tako prihranijo čas.

Vlaki so počasnejši, a udobni, na nekaterih relacijah so na voljo tudi spalni vagoni, kjer nočno vožnjo združite s prenočevanjem.

V mestih, kot so Hanoj, Ho Ši Min in Da Nang, je razširjen taksi in prevozi prek aplikacij (npr. Grab), kjer lahko naročite avto ali motor. Pri klasičnih taksijih je dobro ob vstopu preveriti, ali je taksimeter vključen.V številnih krajih so pogosti tudi motoristični taksiji; pri teh je pomembno, da vedno nosite čelado in se za ceno dogovorite pred vožnjo.

Za krajše razdalje in bolj lokalne prevoze so na voljo minibusi, lokalni avtobusi in manjša vozila, v nekaterih krajih tudi kolesa ali skuterji za izposojo. Pri najemu skuterja je pomembno imeti ustrezno vozniško dovoljenje, upoštevati promet in voziti previdno, saj so nesreče s skuterji eden najpogostejših vzrokov poškodb med turisti.

Med obalo in otoki vozijo trajekti in hitre ladje. Vozni redi so lahko sezonski in odvisni od vremena, zato je pri načrtovanju poti dobro preveriti aktualne odhode in morebitne spremembe, zlasti v obdobjih močnega dežja ali vetra.