Šrilanka

Sigirija, Dambulla in starodavna mesta
Vzpon na skalni osamelec Sigirija z ostanki utrdbe na vrhu, obisk jamskih templjev v Dambulli ter sprehod med ruševinami nekdanjih prestolnic Anuradhapura in Polonnaruwa.

Kandy in tempelj Bude
Ogled templja z Budinim zobom, sprehod okrog jezera v središču mesta in obisk botaničnega vrta v Peradeniyi z zbirko tropskih dreves in orhidej.

Vožnja z vlakom skozi pokrajino čajnih nasadov
Vožnja z vlakom med Kandyjem in Nuwara Eliyo ali dalje proti vzhodu (Ella), kjer proga vijuga med čajnimi plantažami, vasicami in manjšimi postajami, velja za eno najlepših na svetu.

Čajne plantaže in tovarna čaja
Ogled nasadov čaja v okolici Nuwara Eliye ali drugih krajev v hribovju, obisk tovarne čaja in pokušina različnih vrst 'ceylonskega' čaja.

Safariji v narodnih parkih
Safari v parkih, kot so Yala, Udawalawe ali Minneriya, kjer običajno vidite slone, jelene, krokodile, številne ptice in z nekaj sreče tudi leoparda.

Kopanje in izleti ob obali
Dnevi ob morju na zahodni ali južni obali, z možnostjo krajših izletov do kolonialnega mesta Galle ter ribiških vasic.

Colombo in četrt Pettah
Krožni ogled prestolnice z mestno utrdbo, promenado Galle Face Green in živahnim predelom Pettah, kjer so tržnice, trgovine in hindujski ter budistični templji. 

Najstarejša kraljestva na območju današnje Šrilanke so nastala okoli Anuradhapure, kjer so že zgodaj razvili velike namakalne sisteme z jezovi, jezeri in kanali. V 3. stoletju pr. n. št. se je iz Indije na otok razširil budizem. V naslednjih stoletjih so v Anuradhapuri in pozneje tudi v Polonnaruwi nastale pagode, velika bela svetišča v obliki kupol in samostani. Kasneje so prestolnice menjavale lokacijo, pomembno vlogo sta imeli Polonnaruwa in Kandy. V Kandyju še danes hranijo relikvijo Budinega zoba, zaradi česar je mesto eno glavnih verskih središč na otoku. Budistični templji, procesije, menihi v oranžnih oblačilih in vsakodnevni obredi so del žive tradicije.

Od 16. stoletja naprej so na Šrilanko prihajali Portugalci, nato Nizozemci in na koncu Britanci. Na obali so ostale utrdbe, kolonialne hiše in cerkve, najlepši primer je Galle s starim obzidanim mestom. V času britanske oblasti so se razvile plantaže čaja in železnica. Šrilanka je republika z izvoljenim predsednikom in enodomnim parlamentom. Uradna jezika sta sinhalščina in tamilščina, v turizmu in večjih mestih pa je zelo razširjena angleščina. V hotelih, restavracijah in pri lokalnih vodnikih se večinoma brez težav sporazumevate v angleščini, na podeželju pa je prisotna mešanica lokalnih jezikov in osnovne angleščine.

Večino prebivalcev predstavljajo Singalci, ki so večinoma budisti. Pomembna skupnost so Tamili, pretežno hindujci, ter muslimani (pogosto imenovani šrilanški Mavri). Prisotne so tudi manjše skupnosti kristjanov in potomcev Evropejcev iz kolonialnega obdobja.

Šrilanška kuhinja temelji na rižu, zelenjavi, ribah in kokosovi osnovi. Najbolj značilen obrok je »rice and curry« – krožnik riža z več manjšimi posodicami omak iz leče, zelenjave, včasih tudi piščanca ali ribe. Jed je lahko blaga ali precej pekoča, zato je pri naročanju dobro, če vprašate, kako je začinjena.

Za zajtrk so pogoste tanke palačinke iz riževe moke (hoppers), riževi rezanci ali narezani ploščati kruh z dodatki (kottu roti). V turističnih hotelih običajno kombinirajo lokalne obroke z enostavnim kontinentalnim zajtrkom (jajca, kruh, sadje).

Sladice so pogosto precej sladke in pripravljene iz kokosovega mleka, sladkorja in začimb (npr. wattalappam – pudingu podobna sladica iz kokosovega mleka) ali iz ocvrtega testa iz riževe moke, pogosto z dodatkom kokosovega mleka (različni piškoti in prigrizki).

Sveže tropsko sadje – ananas, mango, papaja, banane, marakuja – je na voljo praktično povsod, od hotelov do preprostih stojnic ob cesti.

Najbolj razširjena pijača je čaj, predvsem črni čaj iz višinskih plantaž v notranjosti otoka. Postrežejo ga navadno z mlekom ali brez, pogosto sladkanega. Skoraj povsod dobite sveže stisnjene sadne sokove in t. i. king coconut (rumen kokos, ki ga odprejo in pijete vodo neposredno iz sadeža).

Uradna valuta na Šrilanki je šrilanška rupija (LKR). Večje bankovce uporabljate za plačila v hotelih in trgovinah, za manjše nakupe (tržnica, ulica, rikša) pa je dobro imeti drobiž. Menjava denarja je možna v bankah, menjalnicah in večjih hotelih; ob prihodu na letališče običajno delujejo banke z menjalnimi okenci.

V večjih mestih in turističnih krajih so bankomati, kjer lahko dvignete lokalno valuto z mednarodnimi karticami.

Plačilne kartice sprejemajo predvsem hoteli, boljše restavracije in trgovine v večjih mestih. V manjših lokalnih restavracijah, na tržnicah, pri voznikih tuk-tukov in za napitnine se plačuje skoraj izključno z gotovino. Pri dvigih in plačilih v tujini se vedno splača preveriti provizije vaše banke, da vas znesek ne preseneti šele na izpisku.

Menjalni tečaji so za evropske obiskovalce ugodni, zato so lokalni prevozi, obroki v preprostih restavracijah in vstopnine razmeroma poceni v primerjavi z evropskimi cenami.

Za vstop na Šrilanko večina potnikov, tudi slovenski državljani, potrebuje elektronsko avtorizacijo (ETA) oziroma vizum, ki ga uredijo pred potovanjem prek spleta. Ob prihodu potnik predloži potni list, ki mora biti veljaven še vsaj šest mesecev po povratku, ter potrdilo o odobreni ETA.

Pogoji se občasno spreminjajo, zato je pred odhodom priporočljivo, da potnik na uradni spletni strani za ETA in na strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije preveri trenutno veljavne vizumske in vstopne zahteve ter morebitna posebna priporočila za potovanje na Šrilanko.

Pred odhodom se splača preveriti, ali ima vaš operater kak poseben paket za Šrilanko. Če ga nima ali je drag, je najbolj praktično kupiti lokalno predplačniško kartico. Te prodajajo na letališču in v večjih mestih, ob nakupu pa običajno zahtevajo potni list. Paketi z več gigabajti podatkov so razmeroma ugodni in zadostujejo za navigacijo, družbena omrežja in klice prek aplikacij.

Večina hotelov in boljših penzionov ima brezžični internet; hitrost je odvisna od lokacije.

Za stike z domačimi večina potnikov uporablja aplikacije, kot so WhatsApp in Viber, saj so klici in sporočila prek interneta bistveno cenejši od klasičnih mednarodnih klicev.

Telefonske številke na Šrilanki imajo klicno predpono +94, ki jo uporabite, če kličete s slovenskega ali drugega tujega telefonskega priključka.

Na Šrilanki uporabljajo napetost približno 230 V in frekvenco 50 Hz, kar je podobno kot v Evropi. Drugačne pa so vtičnice, najpogosteje kombinacije britanskega tipa (trije pravokotni kontakti, tip G) ali starejšega indijskega tipa (trije okrogli kontakti, tip D), zato je univerzalni adapter praktično obvezen.

Za Šrilanko ni splošno obveznih cepljenj za turiste, ki prihajajo iz Evrope, razen če prihajate iz države z rumeno mrzlico ali ste tam pred kratkim bivali. Najpogostejša težava na poti so prebavne motnje. Vodo za pitje in umivanje zob je najbolje uporabljati ustekleničeno, pijačo naročati brez ledu, pri ulični hrani pa izbirati stojnice, kjer je večji promet in je hrana sveže pripravljena. Pri roki je dobro imeti osnovna zdravila proti driski, sredstvo za rehidracijo in razkužilo za roke. Sonce in vlaga sta močna, zato sta priporočljivi zadostno pitje tekočine ter uporaba kreme z visokim zaščitnim faktorjem. Večja mesta imajo lekarne in zasebne klinike, na podeželju je dostop do zdravnika lahko omejen. Dobro je, če imate sklenjeno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini, ki krije nujno zdravljenje in po potrebi tudi prevoz domov.