Kitajska

Sprehod po Kitajskem zidu
Obisk enega izmed bolje ohranjenih odsekov, na primer Badaling ali Mutianyu, vzpon na stolpe in razgled na zid, ki se vije po grebenih hribov severno od Pekinga, je eno najbolj prepoznavnih doživetij na Kitajskem.

Peking
cesarske palače in hutongi: V Pekingu se srečajo cesarska palača v Prepovedanem mestu, Nebeški tempelj in Poletna palača z jezerom, medtem ko hutongi, tradicionalne pekinške četrti z ozkimi uličicami in dvoriščnimi hišami, še vedno ujamejo košček starega mestnega življenja.

Xi’an in glinena vojska
Xi’an je nekdanja prestolnica s še vedno ohranjenim mestnim obzidjem in muslimansko četrtjo, v bližnjem Litongu pa se nahaja grobnica cesarja Qin Shi Huanga z znamenito glineno vojsko v naravni velikosti.

Plovba po reki Li med Guilinom in Yangshuom
Križarjenje med apnenčastimi hribi, riževimi polji in bambusovimi gaji na reki Li ponudi motive, ki jih poznamo s klasičnih kitajskih slik, potovanje pa lahko dopolnite s kolesarjenjem ali krajšimi sprehodi po podeželju.

Suzhou in mesteca ob kanalih južno od Šanghaja
Kanali, mostovi in klasični vrtovi Suzhouja ter bližnjih mestec ob vodi, kot sta Tongli ali Zhujiajiao, pokažejo bolj intimno stran vzhodne Kitajske.

Šanghaj
Bund in moderna mestna panorama: Bund je zgodovinsko nabrežje ob reki Huangpu z evropskimi poslovnimi zgradbami in razgledom na nebotičnike Pudonga. Večerni sprehod po Bundu, vrtovih Yuyuan, starem mestnem jedru in nekdanji Francoski četrti lepo pokaže Šanghaj med tradicijo in sodobno kitajsko metropolo.

Yunnan - Dali in Lijiang
V provinci Yunnan sta mesti Dali ob jezeru Erhai in Lijiang z lesenimi hišami in tlakovanimi ulicami med najlepšimi starimi mesti na Kitajskem. V njunih četrtih najdete tradicionalne tržnice, čajnice in manjše gostilne. Iz obeh pa vodijo izleti v bližnje vasi in med riževe terase.

Jutra v parkih
Tai chi, ples in druženje: Zgodaj zjutraj se parki napolnijo z ljudmi, ki vadijo tai chi, ples, igrajo karte ali mahjong. To je ena najpreprostejših, a najbolj pristnih izkušenj na potovanju.

Ulična hrana in nočni trgi
Nočni trgi in stojnice z uličnimi jedmi so del skoraj vsakega večjega mesta, ponudba pa je zelo raznolika, od preprostih nabodal in testenin do polnjenih cmokov, palačink, slanih prigrizkov in sladkih desertov.

Pande in sečuanska kuhinja v Chengduju
V Chengduju je mogoče obiskati centre za varstvo pand, se sprehoditi po starem mestnem jedru in poskusiti sečuansko kuhinjo z značilno kombinacijo čilija in sečuanskega popra, kjer je vroči lonec pogosto osrednji del obroka. 

Kitajska velja za eno najstarejših civilizacij na svetu. Zgodnji imperiji so nastajali ob Rumeni reki in reki Jangce, prvi enotni imperij pa nastane v času dinastije Qin, ko cesar Qin Shi Huang uvede enoten sistem pisave, mer in cest ter začne z gradnjo posameznih odsekov Kitajskega zidu. V dinastiji Han se oblikujejo številne značilnosti kitajske državnosti, med drugim močna uprava in pomembna vloga učenjakov. V naslednjih stoletjih se dinastije menjajo, a vzorec delovanja ostaja več ali manj nespremenjen: cesarsko središče, uradniški izpiti, močna kmetijska baza in trgovina po kopenskih in morskih poteh, ki jih na Zahodu poznamo kot Svilena cesta. V obdobju dinastij Song, Ming in Qing nastajajo velika mesta, razvije se porcelan, tisk, slikarstvo in vrtna umetnost. V 19. stoletju državo močno zaznamujejo opijske vojne, izguba dela suverenosti in notranji upori. Leta 1911 pade zadnja dinastija Qing in nastane republika, po dolgem obdobju nestabilnosti in vojne pa leta 1949 nastane Ljudska republika Kitajska. Od konca sedemdesetih let dalje hitra gospodarska rast in odpiranje navzven prineseta nesluten razvoj mest in infrastrukture, kar je posledično spremenilo tudi vsakdanje življenje večine prebivalstva.

Kultura in vsakdan
Kitajska kultura temelji na prepletu konfucijanstva, daoizma in budizma. V praksi to pomeni velik poudarek na družini, spoštovanju starejših in izobraževanju, pa tudi na ideji harmonije med človekom in okoljem. Med klasične umetnosti sodijo kaligrafija, slikarstvo s črnilom, tradicionalna glasba, kitajska opera in umetnostne obrti, kot sta porcelan in rezbarjenje. Vrtovi v Suzhouju, zidne poslikave in slike ter napisi na dolgih zvitkih papirja ali svile niso le muzejski predmeti, ampak predstavljajo tudi navdih za današnje razstave, predstave in moderno arhitekturo, ki pogosto povzame motive iz stare umetnosti. V sodobni umetnosti velja omeniti umetnika Ai Weiweija, ki z instalacijami in družbeno kritičnimi projekti odmeva daleč preko kitajskih meja, ter arhitekte in oblikovalce, ki tradicionalne motive vključujejo v nove stavbe in javni prostor. V glasbi je svetovno prepoznaven pianist Lang Lang, ki nastopa v največjih koncertnih dvoranah, kitajska književnost pa je z avtorji, kot sta Mo Yan ali Yu Hua, prisotna tudi v evropskih knjižnicah in prevodih. K vsakdanji kulturi sodijo jutra v parkih, kjer ljudje vadijo tai chi, plešejo ali pojejo, popoldanska čajna srečanja in večeri na ulicah, ko se odprejo tržnice z lokalno hrano. Prazniki, kot so lunarno novo leto, praznik sredine jeseni ali praznik čolnov zmajev, prinesejo posebne jedi, okrasje in običaje.

Kitajska kuhinja je svet zase, razlika med severom, jugom, obalo in notranjostjo je skoraj tako velika kot med državami v Evropi.
Na severu prevladujejo testenine, cmoki in pšenični kruhki, na jugu riž in jedi iz woka, na vzhodu bolj blagi okusi, v notranjosti in Sečuanu pa so izrazitejše začimbe in pekoče omake. V Pekingu je klasika račja pečenka s hrustljavo kožo in tankimi palačinkami, v Sečuanu jedi s kombinacijo čilija in sečuanskega popra, v Guangdongu dim sum in nežnejše jedi na pari, v Yunnanu pa imajo jedi veliko zelišč.

Skoraj povsod se da dobro jesti tudi preprosto
Skleda rezancev, ocvrt riž, zelenjavne jedi iz woka ali juhe s testeninami so del vsakdana. Ulična hrana in nočni trgi so posebno poglavje. Ob večerih se stojnice napolnijo z najrazličnejšimi jedmi, od preprostih prigrizkov s palčk do bolj dodelanih toplih jedi, slanih in sladkih. Za marsikaterega obiskovalca so prav take večerne tržnice najbolj neposreden stik z lokalnim življenjem.

Čaj ima dolgo tradicijo in ga pijejo čez dan, v čajnicah ali preprosto iz termovk. V večini restavracij je na mizi čaj ali vroča voda, vedno bolj pa se pije tudi kava, predvsem v večjih mestih.

Ob hrani pogosto strežejo pivo, pri slavnostnih obrokih pa se pojavi tudi riževo žganje ali kakšna druga lokalna žgana pijača.

Uradna valuta na Kitajskem je renminbi (RMB), najpogosteje pa boste srečali oznako yuan (¥). Bankovci so različnih vrednosti, kovancev je vse manj v uporabi.

V večjih mestih so bankomati razmeroma pogosti, a ne sprejemajo vedno vseh tujih kartic, zato je dobro imeti vsaj eno glavno kartico (Visa, Mastercard) in nekaj gotovine za rezervo.

V vsakdanjem življenju se zelo veliko plačuje z mobilnim telefonom (WeChat Pay, Alipay), kar uporabljajo skoraj vsi domačini.

Turisti lahko v zadnjih letih lažje povežejo svoje kartice z določenimi aplikacijami, vendar to še vedno ni tako preprosto kot doma, zato je smiselno računati predvsem na plačilo z bančnimi karticami v hotelih in večjih trgovinah ter na gotovino v manjših lokalih, na tržnicah ali pri ulični hrani.

Državljani Slovenije lahko trenutno na Kitajsko za krajša turistična in poslovna potovanja vstopijo brez vizuma za bivanja do 30 dni. Ker se pogoji lahko spremenijo, pred rezervacijo potovanja priporočamo preverjanje aktualnih informacij pri nas ali na uradnih spletnih straneh pristojnih institucij.

Mobilni signal je v večjih mestih in ob glavni prometni infrastrukturi dober, v bolj odročnih pokrajinah pa se lahko pojavljajo območja brez signala.

Za slovenske uporabnike je gostovanje na Kitajskem običajno drago, zato je za večdnevno potovanje bolj praktična lokalna SIM ali eSIM kartica. Dobite jo na letališčih in v večjih trgovinah; vključuje paket podatkov in včasih tudi določeno število minut. Telefon mora biti odklenjen, da sprejme kartico kitajskega operaterja.

V hotelih srednjega in višjega razreda je Wi-Fi praviloma na voljo brez doplačila, brezžične povezave imajo tudi številne kavarne, restavracije in nakupovalna središča.

Povezava je v mestih večinoma stabilna, v bolj odmaknjenih območjih pa lahko počasnejša ali nestalna. Pomembno je upoštevati, da na Kitajskem nekaterih tujih spletnih strani in aplikacij (npr. Google, Gmail, večina zahodnih družbenih omrežij) ni mogoče uporabljati na enak način kot doma. Za osnovno komunikacijo se zato veliko potnikov zanese na e-pošto ponudnika, ki ni vezan na Google, in na aplikacije, ki delujejo tudi na Kitajskem (npr. lokalni WeChat) ali pa uporabljajo storitve (npr. VPN ali roaming podatke), ki omogočajo dostop.

Na Kitajskem uporabljajo napetost 220 V in frekvenco 50 Hz, kar je podobno kot v Evropi, zato pretvornik napetosti praviloma ni potreben. Razlika je predvsem v obliki vtičnic. Za polnilce telefonov, prenosnikov in fotoaparatov je običajno dovolj preprost potovalni adapter z evropskega na kitajski tip (običajno tip A, C ali I), ki ga lahko kupite že doma ali na večjih letališčih in v trgovinah v večjih mestih.

Na klasičnih turističnih poteh po Kitajskem posebna obvezna cepljenja niso zahtevana, priporočljivo pa je, da imate urejena osnovna cepljenja, ki jih priporočajo tudi doma. Vodo iz pipe načeloma odsvetujejo, zato je bolje piti ustekleničeno ali prekuhano vodo. Zelo pomembno je, da imate sklenjeno zdravstveno zavarovanje za tujino, ki krije tudi morebitno bolnišnično zdravljenje in prevoz domov. Pred potovanjem je smiselno preveriti aktualna priporočila pri uradnih institucijah ali se posvetovati z zdravnikom oziroma ambulanto za potnike.